Obračanje zalog v proizvodnji: izračun in izboljšave

Domov » Viri » Obračanje zalog v proizvodnji: izračun in izboljšave

Predviden čas branja: 10 minut

Vrednost vaših zalog je narasla, v proizvodnji pa še vedno primanjkuje potrebnih delov. Del materiala ostaja nedotaknjen, nedokončani nalogi čakajo med stroji, gotovi izdelki pa zasedajo prostor, medtem ko kupci povprašujejo po drugih artiklih. Z zmanjšanjem vseh zalog bi sicer znižali njihovo vrednost, ne bi pa nujno izboljšali proizvodnje.

Obračanje zalog pove, kolikokrat podjetje v določenem obdobju proda in obnovi svojo povprečno zalogo. Izračunate ga tako, da stroške prodanih proizvodov delite s povprečno vrednostjo zalog. V proizvodnem podjetju te zaloge vključujejo surovine, nedokončano proizvodnjo in gotove izdelke.

Po izračunu se je smiselno vprašati: kateri del teh zalog je nepotreben in zakaj ostaja tam? Kadar zaloge nastajajo zaradi prezgodnjih začetkov dela in neusklajenih čakalnih vrst pred stroji, vam SkyPlanner APS pomaga uskladiti materiale, zmogljivosti in prednostni vrstni red nalogov v enem terminskem planu proizvodnje. Tako lahko zmanjšate količino dela, ki po nepotrebnem čaka v proizvodnji, namesto da vsak dan usklajujete ločene čakalne vrste.

Kako izračunati obračanje zalog

Za oba podatka uporabite isto obdobje in enotno stroškovno osnovo:

Koeficient obračanja zalog = stroški prodanih proizvodov ÷ povprečna vrednost zalog

Rezultat izraža število obratov zalog v obdobju, ne odstotka. Če letne stroške prodanih proizvodov delite s povprečno vrednostjo zalog za isto leto, dobite letno število obratov.

Uporabite stroške prodanih proizvodov, ne prihodkov od prodaje

Stroški prodanih proizvodov oziroma COGS so stroški, pripisani proizvodom, ki so bili prodani v obravnavanem obdobju. V proizvodnji vključujejo material, neposredno delo in razporejene posredne proizvajalne stroške, vključene v vrednost teh proizvodov. Podatek vzemite iz dogovorjenih računovodskih evidenc.

Prihodki od prodaje vključujejo tudi vašo prodajno maržo, zato z deljenjem prihodkov z zalogami, ovrednotenimi po stroškovni vrednosti, dobite drug kazalnik. Tudi vrednost nabave ni ustrezno nadomestilo: del kupljenega materiala je lahko še vedno na polici. Prav tako stroški proizvedenih proizvodov niso enaki COGS, saj lahko dokončani izdelki ostanejo neprodani v zalogi gotovih izdelkov.

Izračunajte reprezentativno povprečje

Za začetek lahko uporabite preprost izračun:

Povprečna vrednost zalog = (vrednost zalog na začetku obdobja + vrednost zalog na koncu obdobja) ÷ 2

Pri sezonski proizvodnji ali velikih dobavah dve stanji zalog morda ne odražata dogajanja večji del leta. Raje izračunajte povprečje rednih stanj ob koncu meseca, ob izrazitem nihanju zalog pa uporabite pogostejše zajeme podatkov. Pri primerjavi obdobij uporabljajte enak način zajema.

Vključite vrednost zalog v vseh treh fazah proizvodnje, pri čemer vsako postavko upoštevajte samo enkrat, v njeni trenutni fazi. Vrednost nedokončane proizvodnje vključuje doslej nastale stroške, ne pa samodejno celotnih stroškov gotovega izdelka. Stanja uskladite s finančno službo, da sprememb vrednotenja, manjkajočih prevzemov ali neevidentiranih zaključkov proizvodnje ne boste zamenjali za spremembe v fizičnem toku.

Vedno navedite obravnavano obdobje

Letne COGS primerjajte s povprečnimi zalogami istega leta, četrtletne COGS pa s povprečjem istega četrtletja. Četrtletni koeficient izraža število obratov v tem četrtletju, ne v celem letu. Če rezultat sezonskega četrtletja pomnožite s štiri, lahko dobite zavajajočo letno sliko.

Premiki zalog so spet nekaj drugega. Ko paleto premaknete iz skladišča na strojno obdelavo in nato na zaključno obdelavo, evidentirate premike zalog. To ne pomeni, da je podjetje te zaloge trikrat prodalo in obnovilo.

Primer izračuna v proizvodnem podjetju

Zamislimo si proizvodno podjetje z letnimi COGS v višini 3.600.000 $. Redni zajemi podatkov o zalogah pokažejo naslednje povprečne vrednosti za isto leto:

Zaloge po fazah	Povprečna vrednost
Surovine in kupljeni sestavni deli	300.000 $
Nedokončana proizvodnja	420.000 $
Gotovi izdelki	180.000 $
Skupne zaloge	900.000 $

Izračun je naslednji:

3.600.000 $ ÷ 900.000 $ = 4 obrati zalog na leto

Podjetje je po stroškovni vrednosti prodanih proizvodov v tem letu prodalo za štirikratnik povprečne vrednosti svojih zalog. To ne pomeni, da se je zaloga vsakega sestavnega dela ali izdelka obrnila štirikrat. Isto povprečje podjetja lahko zajema tako pogosto uporabljen pritrdilni element kot zastarel sklop.

Isto razmerje lahko izrazite tudi v dnevih:

Dnevi vezave zalog = število dni v obdobju ÷ koeficient obračanja zalog

Če upoštevamo leto s 365 dnevi:

365 ÷ 4 = 91,25 dneva

To je skupni kazalnik za preteklo obdobje, izračunan na stroškovni osnovi. Ne zagotavlja, da vsak nalog traja 91,25 dneva ali da bodo današnje razpoložljive zaloge pokrile povpraševanje v naslednjih 91,25 dneva. Dejanski pretočni čas naročila in pokritost prihodnjih potreb z zalogo odgovarjata na druga vprašanja.

Kakšen koeficient obračanja zalog je dober?

Ni ene same dobre vrednosti, ki bi veljala za vsa proizvodna podjetja. Na potrebne zaloge vplivajo nabor izdelkov, dobavni roki dobaviteljev, proizvodni postopki, sezonskost in raven storitev, ki jo obljubljate kupcem. Proizvajalec opreme z dolgimi proizvodnimi postopki in proizvajalec standardnih izdelkov s kratkim rokom uporabnosti ne bi smela imeti enake ciljne vrednosti.

Začnite s primerjavo lastnih primerljivih obdobij in družin izdelkov. Nato za orientacijo uporabite primerljiva podjetja v panogi, pri tem pa preverite, ali uporabljajo enak obseg zalog in enak izračun kot vi. Koeficient, ki temelji samo na gotovih izdelkih, ni neposredno primerljiv s koeficientom, ki vključuje tudi surovine in nedokončano proizvodnjo.

Trend presojajte skupaj z zanesljivostjo dobav, pomanjkanjem materiala, obsegom proizvodnje in starostjo zalog:

• Manj obratov ob rastočih zalogah in nespremenjenem povpraševanju: preverite prekomerno nabavo, prezgodnjo proizvodnjo, zastoje pri delu in izdelke, ki se ne prodajajo več.
• Več obratov ob stabilnih dobavah in nižjih povprečnih zalogah: podjetje morda zadovoljuje povpraševanje z manj vezanega kapitala.
• Več obratov ob pogostejšem pomanjkanju ali nujnih prevozih: zaloge so bile morda znižane pod raven, potrebno za zanesljivo delovanje procesa.
• Sprememba koeficienta po večji spremembi stroškov ali vrednotenja: preverite, kolikšen del spremembe izhaja iz računovodskih vrednosti in ne iz hitrejšega pretoka.

Visok skupni koeficient lahko še vedno prikriva nekurantne zaloge v eni družini izdelkov in pomanjkanje v drugi. Cilj je zanesljiva oskrba kupcev z manj nepotrebnimi zalogami, ne čim višji koeficient.

Poiščite vzrok v surovinah, nedokončani proizvodnji ali gotovih izdelkih

Skupni koeficient pokaže, kje začeti postavljati vprašanja. Razčlenitev po fazah pa pomaga določiti, kdo mora ukrepati.

Kje se zaloge kopičijo	Kaj preveriti	Smiseln prvi ukrep
Surovine	Nabavne količine, čas prihodov, spremenjeno povpraševanje, neuporabne zaloge ali upravičena varnostna zaloga	Pred ponovnim nakupom primerjajte prihodnje potrebe z uporabnimi zalogami in odprtimi nabavnimi naročili
Nedokončana proizvodnja	Prezgodnji začetki dela, preobremenjeni viri v nadaljnjih fazah, manjkajoči sestavni deli ali zadržanje zaradi kakovosti	Preglejte preostale korake proizvodnega postopka naloga, ki že dolgo čaka, in ugotovite, kaj preprečuje naslednjo operacijo
Gotovi izdelki	Proizvodnja pred dejanskimi potrebami, preklicane potrebe, zadržanje odpreme ali izdelki s počasno prodajo	Primerjajte zalogo gotovih izdelkov z dejanskim povpraševanjem in preverite nadaljnje dopolnjevanje zalog

Surovine: ločite varnostno zalogo od presežkov

Tudi sestavni del, ki se počasi porablja, je lahko nujen za izpolnitev pomembne obveznosti do kupca. Preden zmanjšate njegovo zalogo, preverite posledice morebitnega pomanjkanja in zanesljivost ponovne oskrbe. Upravičena varnostna zaloga ni isto kot material, naročen dvakrat, ker ni bilo pregleda nad prihajajočimi dobavami.

Pri izračunu obračanja zalog za posamezno fazo uporabite tok, ki ustreza tej fazi. V našem ponazoritvenem primeru letna poraba surovin v višini 1.800.000 $, deljena s povprečno zalogo surovin v višini 300.000 $, pomeni 6 obratov zalog surovin. Ta kazalnik meri porabo v proizvodnji, ne prodaje celotnih zalog podjetja. Ne nadomešča skupnega koeficienta 4.

Ne delite skupnih COGS s stanjem zalog v vsaki fazi in dobljenih rezultatov ne obravnavajte kot neposredno primerljive koeficiente obračanja po fazah. Obseg stroškov materiala, predelave in gotovih izdelkov se razlikuje. Kjer so podatki na voljo, uporabite tokove, ki ustrezajo posamezni fazi, za ugotavljanje vzrokov težav v proizvodnji pa preverite starost zalog in razloge za čakanje.

Nedokončana proizvodnja: ugotovite, kaj zadržuje naslednjo operacijo

V našem primeru ima nedokončana proizvodnja najvišjo povprečno vrednost, zato ji je vredno nameniti pozornost. Naslednji korak ni ustavitev vsega novega dela. Poiščite naloge, ki čakajo najdlje ali pri katerih so se že nabrali znatni stroški, nato pa preverite preostale operacije, potrebe po materialu in dogovorjene dobavne roke.

Predstavljajte si, da je strojna obdelava serije končana v ponedeljek, na nanos premaza pa lahko pride šele v petek. Za drug nalog je potreben kupljeni sestavni del, ki naj bi prispel šele naslednji teden. Če oba naloga zaženete zgodaj, bo prvi stroj sicer zaseden, vendar boste ustvarili zalogo nedokončane proizvodnje, ki ne more naprej.

To je težava pri usklajevanju. Potrebujete načrt za celoten proizvodni postopek, ne pa ločenih navodil, katerih namen je le, da je vsak stroj videti zaseden. Nekaj dela, pripravljenega za obdelavo, je lahko potrebnega za nemoteno delovanje vira z omejeno zmogljivostjo. Nepotrebno pa je delo, sproščeno v proizvodnjo brez smiselne možnosti za nadaljevanje.

Končni izdelki: dokončano še ne pomeni prodano

Ko nalog ni več del nedokončane proizvodnje, je lahko stanje v proizvodnji videti boljše, čeprav isti izdelki ostajajo v skladišču. Preden izdelate naslednjo serijo za dopolnitev zalog, preverite, kaj je že dokončano in ali povpraševanje kupcev še upravičuje novo proizvodnjo.

Če so zaloge končnih izdelkov stare zato, ker je povpraševanje izginilo, je treba rešitev iskati v prodaji, odločitvah o izdelkih ali dogovorjenem načinu odstranitve zalog. S ponovnim terminiranjem dodatne proizvodnje manjkajočega povpraševanja ne morete ustvariti. Če izdelki čakajo zaradi zadržane odpreme ali manjkajoče dokumentacije, odpravite to oviro, namesto da težavo obravnavate kot pomanjkanje proizvodnih zmogljivosti.

S sistemom SkyPlanner povežite prihode materiala z delom, za katero je potreben

Če analiza pokaže prezgodnje začetke dela ali neusklajene čakalne vrste, s sistemom SkyPlanner vključite preostalo delo v skupni terminski načrt proizvodnje. Arcturus, njegova umetna inteligenca za terminiranje, izračuna zaporedje na podlagi delovnih mest, izmen, operaterjev, trajanja operacij, medsebojnih odvisnosti in vaših prioritet. Ganttov prikaz pokaže, kako je delo razporejeno po virih.

Ko je omogočeno terminiranje z upoštevanjem materiala, na izračun vpliva tudi razpoložljivost zalog. Dobavni roki na nabavnih naročilih pomenijo pričakovano razpoložljivost materiala. Ko material prispe in je dobava nabavnega naročila potrjena, se stanje zaloge posodobi. Pričakovana nabava je tako uporaben podatek za planiranje, ne da bi jo zamenjevali z materialom, ki je že na zalogi.

Če dobavitelj spremeni datum dobave, ga posodobite in znova izračunajte terminski načrt. Prizadete operacije lahko pregledate skupaj z zmogljivostmi in drugimi nalogi, ki potrebujejo iste vire, namesto da ločeno popravljate nabavni seznam in čakalne vrste pri več strojih.

Pri seriji, ki po strojni obdelavi čaka na nadaljevanje, je ključno presoditi, ali naj se njena začetna operacija izvede zdaj ali pa bi lahko drug nalog učinkoviteje napredoval. Prioritete določite vi, Arcturus pa izračuna terminski načrt v okviru vaših pravil. Tako se lažje izognete prezgodnji porabi materiala in vlaganju dela v predelavo pri neustrezno izbranih nalogih, hkrati pa poskrbite za naloge, ki jih je treba odpremiti.

Če začetek dela odložite, že kupljeni material ne izgine. Finančno izboljšanje dosežete z zadovoljevanjem povpraševanja ob manj nepotrebnih zalogah v celotnem toku, ne zgolj s preknjižbo surovin v nedokončano proizvodnjo. Povezan terminski načrt vam omogoča, da to spremembo praktično uskladite in še pred ukrepanjem preverite posledice za dobave.

SkyPlanner se prek odprtega vmesnika REST API poveže s katerim koli sistemom ERP ali MES. Tako lahko obstoječe podatke o naročilih in proizvodnji uporabite pri terminiranju, namesto da vzdržujete še en ločen načrt.

Kaj se je spremenilo v podjetju Piristeel

Piristeel, proizvajalec izdelkov za varnost na strehah in sistemov za odvajanje deževnice, se je prej zanašal na velike serije in vmesne zaloge. Proizvodnja je lahko delovala tekoče, vendar so visoka vrednost zalog in slaba preglednost med oddelki oteževali spremembe.

Piristeel v svoji oceni sistema SkyPlanner opisuje podrobno terminiranje v treh proizvodnih oddelkih, skupni Ganttov prikaz in povezavo s sistemom Visma Nova. Podjetje je izboljšalo usklajevanje manjših serij in točnost podatkov o zalogah, pri čemer so se dogodki, povezani z zalogami, v realnem času prenašali v njihov ERP. Velike vmesne zaloge niso bile več pogoj za nemoteno delovanje.

Za obračanje zalog je pomembna sprememba načina dela: boljša preglednost in usklajenost sta zmanjšali potrebo po tem, da bi z zalogami nadomeščali načrt, ki omogoča obvladovanje proizvodnje. Za tovarno, ki s presežnimi zalogami blaži posledice negotovosti glede terminov proizvodnje, je to praktičen razlog za povezavo podatkov o zalogah s terminiranjem.

Preverite, ali se izboljšanje pozna tudi pri skupnih zalogah

Vrnimo se k proizvajalcu iz ponazoritvenega primera. Predpostavimo, da ob enakih letnih stroških prodanih proizvodov (COGS) v višini 3.600.000 $ povprečna vrednost nedokončane proizvodnje znaša 240.000 $ namesto 420.000 $, povprečne vrednosti zalog v drugih fazah pa ostanejo nespremenjene. Povprečna vrednost skupnih zalog tako znaša 720.000 $.

3.600.000 $ ÷ 720.000 $ = 5 obratov zalog na leto

365 ÷ 5 = 73 dni vezave zalog

To pomeni 180.000 $ manjšo povprečno vrednost zalog ob enakih stroških prodanih proizvodov. To ni 180.000 $ dobička ali samodejni denarni priliv. Preverite, ali gre za dejansko zmanjšanje, ne pa za prenos v drugo kategorijo zalog ali popravek vrednotenja, in ali dobave ostajajo zanesljive.

Za prvo izboljšavo izberite eno družino izdelkov s počasnim obračanjem zalog. Zabeležite zaloge po fazah, trajanje in razloge za čakanje, datume prihodov materiala ter preostali proizvodni postopek. O spremembi se dogovorite z odgovornimi za nabavo, proizvodnjo in zaveze do kupcev, nato pa v primerljivih obdobjih skupaj spremljajte obračanje zalog in raven oskrbe kupcev.

Rezervirajte predstavitev sistema SkyPlanner in pripravite ta proizvodni postopek ter nedaven primer prezgodaj začetega dela. Raziščete lahko, kako se datumi razpoložljivosti materiala, nalogi, ki potrebujejo iste vire, in razpoložljive zmogljivosti združijo v en terminski načrt. Če želite sistem najprej raziskati sami, preizkusite SkyPlanner s predstavitvenimi podatki. Izračun pokaže, kje je kapital vezan, načrt, ki te podatke povezuje, pa vam pomaga spremeniti način dela, zaradi katerega kapital ostaja vezan.