Pokritost zalog v proizvodnji: bodo zaloge zadostovale?

Domov » Viri » Pokritost zalog v proizvodnji: bodo zaloge zadostovale?

Predviden čas branja: 10 minut

Poročilo o zalogah kaže, da imate dovolj komponent za sedem delovnih dni. Naslednja dobava je predvidena za petek. Kljub temu za začetek četrtkovega proizvodnega naloga ni na voljo potrebne količine.

Tu ni protislovja: zaloga za sedem dni ob povprečni porabi ni isto kot zaloga, ki pokrije dejanska naročila v vaši proizvodnji. Velika serija, zaloga, zadržana zaradi preverjanja kakovosti, ali material, ki je že namenjen drugemu delu, lahko spremenijo odgovor.

Pokritost zalog vam pomaga odkriti takšno vrzel, še preden povzroči zastoj. V proizvodnji je ključno konkretno vprašanje: katere prihodnje potrebe ne moremo več pokriti in ali bo dopolnitev zaloge pravočasno na voljo za uporabo? SkyPlanner APS povezuje razpoložljivost materiala s terminskim planom proizvodnje, zato lahko pri ukrepanju poleg zalog upoštevate tudi zmogljivosti strojev in dogovorjene dobavne roke.

Kaj pomeni pokritost zalog v proizvodnji?

Pokritost zalog pove, kako dolgo lahko določena količina zaloge zadovoljuje potrebe. Pogosto jo izražamo v dnevih ali tednih. V proizvodnji so to lahko potrebe po komponentah ali surovinah za prihodnje operacije, ne pa po končnih izdelkih za prodajo kupcem.

Osnova za izračun mora biti jasna. Pokritost zaloge ene komponente v eni tovarni ni isto kot kazalnik zalog za celotno podjetje. Prav tako se pokritost iz trenutno razpoložljive zaloge razlikuje od pokritosti, ki vključuje pričakovane prevzeme.

Za hitro oceno pri enakomerni porabi uporabite:

Pokritost zalog = količina uporabne zaloge ÷ dnevna poraba

Uporabljajte enake merske enote in isto časovno osnovo. Če uporabna zaloga znaša 420 komponent, povprečna poraba pa 60 komponent na delovni dan, je ocenjena pokritost sedem delovnih dni. Ne primerjajte je neposredno z dobavnim rokom dobavitelja, izraženim v koledarskih dnevih, ne da bi prej uskladili koledarja.

Ta ocena je uporabna za prepoznavanje materialov, pri katerih je treba preveriti pokritost. Kadar se poraba med naročili razlikuje, raje izračunajte pokritost za naprej na podlagi potreb z določenimi datumi. Komponenta, ki se porablja v velikih serijah, ne zapušča skladišča enakomerno iz dneva v dan, kot bi lahko sklepali iz povprečja.

Pokritost zalog ni isto kot obračanje zalog ali DIO

Obračanje zalog in dnevi vezave zalog oziroma DIO na podlagi finančnih podatkov za določeno obdobje opisujejo gibanje zalog ali čas njihovega zadrževanja. Pomagajo oceniti upravljanje zalog, planerju pa ne povedo, ali bo določena komponenta na voljo za četrtkovo operacijo.

Za takšno odločitev uporabite količine istega artikla in datume, ko jih potrebujete. Količine komponente ne delite s stroški prodanih izdelkov in ne predpostavljajte, da podatek o dnevih vezave zalog v preteklem obdobju dokazuje prihodnjo razpoložljivost materiala.

Začnite z zalogo, ki jo proizvodnja dejansko lahko uporabi

Pred izračunom pokritosti uskladite začetno stanje zalog. Fizično stanje lahko vključuje material, ki je sicer prisoten, vendar ni na voljo za delo, ki ga preverjate.

Ločite štiri kategorije:

• Fizična zaloga: evidentirana količina, ki je fizično prisotna na zadevni lokaciji.
• Nerazpoložljiva zaloga: material, zadržan zaradi preverjanja kakovosti, poškodovana zaloga, material s pretečenim rokom uporabe ali material s specifikacijo, ki za operacijo ni ustrezna.
• Rezervirana zaloga: material, namenjen drugemu delu, kar je treba pri izračunu upoštevati.
• Pričakovani prevzemi: količine, ki bodo morda na voljo pozneje in še niso del fizične zaloge.

Ključno je, da sta začetno stanje in seznam potreb med seboj usklajena. Če je bila rezervirana količina že odšteta od začetnega stanja, iste potrebe pozneje ne odštejte še enkrat. Če pa začnete z uporabno zalogo pred odštetjem rezervacij, vključite še neizpolnjene potrebe, ki bodo to zalogo porabile.

Ko sistem na primer prikazuje »prosto zalogo«, preverite, kaj je bilo pri izračunu te količine že odšteto. Če od stanja, ki že izključuje odprta naročila, znova odštejete vsa ta naročila, boste prikazali pomanjkanje, ki ga v resnici ni.

Tudi opozorilo glede varnostne zaloge ločite od dejanskega pomanjkanja materiala. Padec pod določeno varnostno raven lahko zahteva ukrepanje, še preden katera od operacij ostane brez materiala. Navedite, katero mejo uporablja vaš podatek o pokritosti: doseganje varnostne zaloge ali nezmožnost pokritja potrebe.

Izračunajte pokritost za prihodnje operacije

Pri materialu, po katerem se potrebe v proizvodnji spreminjajo, obravnavajte potrebe po časovnem vrstnem redu. Začnite z usklajenim stanjem uporabne zaloge, odštejte vsako vključeno potrebo takrat, ko je material potreben, in prištejte prevzem šele takrat, ko naj bi bila ta količina na voljo za uporabo.

Predvideno stanje sproti izračunavate tako:

Predvideno stanje = začetna uporabna zaloga + prevzete količine, ki so do takrat na voljo za uporabo − vključene potrebe do tega trenutka

Poiščite prvo potrebo, ki je razpoložljiva količina ne more v celoti pokriti. Ta trenutek je ključen za preprečevanje pomanjkanja, tudi če je zaradi poznejšega prevzema skupno stanje ob koncu tedna videti ugodno.

Uporabite datum, ko je material potreben, in ne samodejno datuma odpreme končnega naročila. Kupljeni surovec, ki ga potrebujete za strojno obdelavo v torek, ne more čakati do petka, ko bo sestav odpremljen.

Primer: po povprečni porabi zaloga za sedem dni, v četrtek pa pomanjkanje

Predstavljajte si proizvajalca, ki v ponedeljek zjutraj preverja zalogo ene kupljene komponente. Fizično ima na zalogi 600 kosov. Od tega jih je 100 zadržanih zaradi preverjanja kakovosti, 80 pa rezerviranih za drugo delo, ki ni vključeno v ta primer. Začetna uporabna zaloga za spodnje operacije zato znaša 420 kosov.

Vključene operacije zahtevajo 120 kosov v ponedeljek, 180 v torek in 160 v četrtek. Te potrebe še niso bile odštete od začetnega stanja 420 kosov. V petek zjutraj naj bi bilo za uporabo na voljo 200 kosov iz pričakovanega prevzema nabavljenega materiala.

Točka v planu	Potreba ali prevzem uporabnega materiala	Predvideno stanje
Začetno stanje v ponedeljek	Začetna uporabna zaloga	420 kosov
Ponedeljkova operacija	Potrebnih 120 kosov	300 kosov
Torkova operacija	Potrebnih 180 kosov	120 kosov
Četrtkova operacija	Potrebnih 160 kosov	Primanjkljaj 40 kosov
Petkov prevzem	200 kosov je na voljo za uporabo	160 kosov po pokritju vseh navedenih potreb

Ob nedavni povprečni porabi 60 kosov na delovni dan se zdi, da začetna zaloga zagotavlja pokritost za sedem delovnih dni. Dejanske potrebe operacij pa opozorijo na nujnejšo težavo: za četrtkovo potrebo manjka 40 kosov. Petkov prevzem je ne pokrije pravočasno.

Zadnja vrstica je planska projekcija, ne trditev, da lahko proizvodnja izdaja material iz negativne zaloge. Predpostavlja, da je treba neizpolnjeno četrtkovo potrebo še vedno pokriti. Ko operacijo prestavite, morate z njo prestaviti tudi dejanski datum potrebe po materialu in datum dokončanja.

Sporočilo nabavi je zdaj natančno: pred četrtkovo operacijo, ki bo porabila material, zagotovite vsaj manjkajočih 40 uporabnih kosov ali pa se dogovorite za drugačen proizvodni plan. Izjava »Zaloge imamo za sedem dni« te nujnosti ne bi izrazila.

Dopolnitev zaloge upoštevajte, ko je material na voljo za uporabo

Nabavno naročilo lahko odpravi prihodnji količinski primanjkljaj, ne zagotovi pa nujno pravočasne razpoložljivosti. Preverite, ali pričakovani datum pomeni prihod na lokacijo, zaključen prevzem ali sprostitev materiala za proizvodnjo. Prevzem, kontrola in notranji transport lahko povzročijo časovni zamik med temi dogodki.

Pri kritični operaciji je lahko tudi načrtovanje po dnevih premalo natančno. Dobava, pričakovana pozno v četrtek, ne more zagotoviti materiala za četrtkovo jutranjo operacijo. Kadar ta razlika vpliva na odločitev, uporabite natančnejše časovne podatke.

Jasno ločite dva pogleda: katere potrebe pokrije trenutna uporabna zaloga sama in katere pokrije načrt, če vključite zanesljivo pričakovane prevzeme. Tako vidite, koliko ste odvisni od dopolnitve zalog in kakšne bi bile posledice zamude.

Če so potrebe pokrite v celotnem obravnavanem obdobju, navedite »potrebe so pokrite do konca planskega horizonta«. To ne pomeni, da bo zaloga zadoščala v nedogled. Tudi kadar ni pričakovane porabe, deljenje z nič ne daje smiselne podlage za odločanje o dopolnitvi zalog.

Kolikšna pokritost zalog je zadostna?

Enotne ciljne pokritosti, ki bi ustrezala vsem materialom v proizvodnji, ni. Potrebna raven varnosti je odvisna od časa dopolnitve zalog, spremenljivosti, kritičnosti materiala, roka uporabnosti in posledic pomanjkanja.

Najprej je smiselno preveriti, ali uporabne količine pokrijejo potrebe do takrat, ko bo naslednja zanesljivo pričakovana dobava na voljo za uporabo, ob upoštevanju varnosti, ki jo zahteva vaša politika zalog. Poceni sestavni del, ki lahko ustavi celotno montažo, si lahko zasluži več pozornosti kot precej dražji artikel, ki ga je preprosto nadomestiti.

Ne kupujte več vsakega artikla zgolj zato, da bi izboljšali kazalnik pokritosti zalog. Preverite, ali navidezno tveganje izhaja iz dejanskega primanjkljaja, napačnih podatkov o zalogi, neažurnih potreb ali nerealnega datuma prevzema.

Izberite ukrep, ki zmanjšuje tveganja za proizvodnjo in dobave

Ko ugotovite, katera potreba je prva nepokrita, presodite, s katero spremembo jo lahko pokrijete. V našem primeru bi zgodnejša delna dobava lahko odpravila primanjkljaj 40 kosov. V drugih primerih bo morda treba uporabiti odobren nadomestni material, spremeniti velikost serije ali zaporedje operacij.

Vsaka možnost ima posledice za proizvodnjo. Nadomestni material potrebuje ustrezno tehnično odobritev. Manjša serija lahko pomeni dodatno pripravo. Če drug nalog premaknete na zgodnejši termin, lahko stroj ostane zaseden, vendar s tem odložite dobavo kupcu, katerega material je bil prvotno predviden za ta termin.

Zato mora preverjanje pokritosti zalog voditi v terminiranje proizvodnje, ne pa se končati pri nabavnem ukrepu. Tudi če dobavitelj pospeši dobavo manjkajočih kosov, je termin na stroju morda že zaseden, za nadaljnje operacije pa pred odpremo morda ni več dovolj časa.

Obe vprašanji preverite skupaj: ali bo material na voljo in ali bo preostalo delo še mogoče dokončati pravočasno? Tako preprečite, da bi odločitev o zalogi, ki je sama zase smiselna, neopazno povzročila drugo težavo pri dobavi.

Na podlagi razpoložljivosti materiala pripravite izvedljiv terminski načrt v sistemu SkyPlanner

SkyPlanner APS pri izračunu terminskega načrta poleg delovnih mest, izmen, prioritet in odvisnosti med operacijami upošteva tudi materiale in predvidene dobave iz nabave. Ko s pravilom Upoštevaj materiale omogočite terminiranje z upoštevanjem materialov, SkyPlanner pri razporejanju operacij preveri razpoložljivost materialov, ki so zanje določeni.

Prednost je v tem, da se odločitev o materialu odrazi v terminskem načrtu in ne ostane le na ločenem seznamu zalog. Arcturus, umetna inteligenca za terminiranje v sistemu SkyPlanner, izračuna terminski načrt proizvodnje na podlagi vnesenih podatkov o razpoložljivosti in nastavljenih zmogljivosti. Ganttov diagram prikaže tako dobljeno zaporedje operacij, da lahko ocenite vpliv na dobave, ne da bi morali ročno preurejati čakalno vrsto za vsak stroj.

Datumi dobav iz nabave imajo v tem načrtu praktično vlogo. SkyPlanner datum dobave, vnesen na nabavnem naročilu, obravnava kot pričakovani datum razpoložljivosti materiala. Ko material prispe in nabavno naročilo potrdite kot Dobavljeno, se zaloga posodobi. Pričakovane dobave in že prevzeta zaloga tako ostajajo ločene.

Vrnimo se k četrtkovemu primanjkljaju. Ker je prevzem pričakovan v petek, vnesite ta podatek o prihodu in znova izračunajte terminski načrt. Preverite, kam se prizadete operacije in operacije, ki jim sledijo, zdaj uvrstijo ob drugih nalogih. Če nabava zagotovi zgodnejšo dobavo, ocenite novi terminski načrt na podlagi spremenjene razpoložljivosti, namesto da predpostavite, da je prvotno obljubljeni dobavni rok s tem samodejno spet dosegljiv.

Vi določite prioritete, Arcturus pa izračuna terminski načrt. Tako imata planiranje in nabava skupno podlago za izbiro ukrepa ter porabita manj časa za usklajevanje seznamov zalog in ločenih načrtov za stroje.

Kaj se je s tem spremenilo v podjetju Eskomatic

Podjetje Eskomatic, ki izvaja strojno obdelavo po naročilu, je v svojem starejšem okolju za vodenje proizvodnje čakalne vrste operacij urejalo pretežno ročno in imelo omejen vpogled v razpoložljivost materiala. Pomanjkanje se je lahko pokazalo šele tik pred načrtovanim začetkom operacije, ko je bilo za ukrepanje že malo manevrskega prostora.

Po uvedbi sistema SkyPlanner so vizualni prikaz zaporedja operacij v Ganttovem diagramu, samodejno terminiranje obremenitev in boljši vpogled v pomanjkanje materiala prinesli večjo preglednost pri vsakodnevnem planiranju. Eskomatic poroča o manj zastojih v proizvodnji zaradi manjkajočega materiala in natančnejšem določanju dobavnih rokov.

Ta izkušnja kaže, zakaj je pomembno povezati materiale s proizvodnim načrtom: planerji lahko obravnavajo vpliv na delo in obveznosti do kupcev, namesto da bi pomanjkanje odkrili šele pri stroju.

Preverite, kaj bi zamuda pri dobavi materiala spremenila v vaši tovarni

SkyPlanner se prek odprtega vmesnika REST API poveže s katerim koli sistemom ERP ali MES. Obstoječe podatke o naročilih in materialih lahko povežete s terminiranjem proizvodnje z omejenimi zmogljivostmi, namesto da bi ločeno vzdrževali in ročno usklajevali čakalne vrste operacij.

Za ciljno usmerjeno predstavitev sistema SkyPlanner pripravite podatke o enem pomembnem sestavnem delu, operacijah, ki ga porabljajo, in nedavni zamudi pri dopolnitvi zaloge. Prosite za prikaz, kako vneseni datum prihoda vpliva na skupni terminski načrt in dobavne roke. Tako lahko praktično ocenite koristi, ki presegajo sam kazalnik pokritosti zalog.

Rezervirajte predstavitev sistema SkyPlanner, na kateri boste obravnavali svoje proizvodne razmere, ali pa preizkusite SkyPlanner z demonstracijskimi podatki in najprej spoznajte potek terminiranja.