Merjenje časa v proizvodnji: določite uporaben normirani čas

Domov » Viri » Merjenje časa v proizvodnji: določite uporaben normirani čas

Predviden čas branja: 11 minut

Z merjenjem časa v proizvodnji merite natančno opredeljeno delo, da ugotovite, koliko časa naj bi trajalo v določenih pogojih. Pri neposrednem merjenju s štoparico delo razdelite na elemente, izmerite njihovo trajanje, po potrebi upoštevate normalni delovni tempo in vključite utemeljene časovne dodatke. Tako določite normirani čas.

Ključna beseda je opredeljeno. Povprečje časov, evidentiranih za operacije v prejšnjem mesecu, lahko združuje različne metode dela, čakanje zaradi pomanjkanja materiala in čas učenja. Z merjenjem najhitrejšega delavca dobite drugačno številko, ne pa nujno boljšega normativa.

Dobro izvedeno merjenje vam da čas, ki ga lahko pojasnite, preverite in posodobite, ko se delo spremeni. SkyPlanner vam nato pomaga uporabiti realistična trajanja operacij pri planiranju vseh neizpolnjenih naročil. Tako vam ni treba zgolj popraviti številke v sistemu ERP in nato ročno na novo sestavljati zaporedja operacij na vsakem stroju, ki ga sprememba zadeva.

Izmerjeni, normalni in normirani čas

Ti trije časi odgovarjajo na različna vprašanja:

Čas	Kaj pomeni	Kaj morate vedeti
Izmerjeni čas	Koliko časa je opazovano delo dejansko trajalo	Metoda dela, dogodka za začetek in konec merjenja ter pogoji med opazovanjem
Normalni čas	Čas za opredeljeno delo pri referenčnem delovnem tempu	Utemeljena ocena delovnega tempa za ročno delo, katerega trajanje je odvisno od tempa
Normirani čas	Normalni čas z vključenimi ustreznimi časovnimi dodatki	Kateri časovni dodatki se upoštevajo in kako se izračunajo

Normirani čas ni hitrostni rekord. Pomeni čas za izvedbo opredeljene metode dela, ki jo usposobljena in vešča oseba izvaja pri referenčnem tempu, z vključenimi potrebnimi časovnimi dodatki.

Tudi normirani čas dela ni samodejno enak času, za katerega je treba rezervirati stroj. Stroj lahko deluje, medtem ko operater pregleduje prejšnji kos. To razliko upoštevajte ves čas merjenja: najprej ugotavljate obseg potrebnega dela, šele nato določite, kako obremenjuje posamezen vir.

Izberite metodo merjenja, ki ustreza delu

Neposredno merjenje s štoparico je primerno za ustaljeno, ponavljajoče se delo, pri katerem lahko opazujete posamezne elemente. Dobra izbira je takrat, ko morate razumeti, zakaj je obstoječi normativ napačen, ne pa ga zgolj nadomestiti z drugo oceno.

V drugih primerih je potreben drugačen pristop:

• Podobne operacije vključujejo že znane elemente dela. S preverjenim sistemom normativnih podatkov lahko združujete že določene čase elementov, če se metoda in vplivni dejavniki ujemajo. Ne združujte različnih izdelkov v eno povprečje.
• Metodo ročnega dela načrtujete pred začetkom proizvodnje. S sistemom vnaprej določenih časov gibov lahko čas sestavite iz opredeljenih gibov. Za uporabo izbranega sistema je potrebna usposobljenost; ne gre za ugibanje ocene delovnega tempa pri merjenju s štoparico.
• Ugotoviti morate, za kaj se porabi čas v izmeni. Z metodo trenutnih opazovanj ocenite delež časa, porabljenega za dejavnosti ali zastoje. Pomaga lahko pri določanju časovnih dodatkov, vendar sama po sebi ne poda natančnega trajanja vsakega kratkega elementa dela.
• Trajanje določa proces. Strojni čas izračunajte ali preverite na podlagi programa oziroma procesnih parametrov, delo operaterja pa preučite ločeno.

Pretekli zapisi o operacijah ostajajo koristen vir podatkov. Preden jih uporabite kot normativ, preverite, kaj vključujejo: iz evidentiranega trajanja, ki zajema tudi čakanje na manjkajoči material, ne morete neposredno ugotoviti normalnega časa ročnega dela.

V nadaljevanju je opisana metoda neposrednega merjenja ponavljajočega se dela.

1. Pred začetkom merjenja opredelite metodo dela

Izberite operacijo, pri kateri bo zanesljivejši normativ vplival na konkretno odločitev: na primer močno obremenjeno montažno postajo ali ponavljajočo se operacijo, katere trajanje planerje redno preseneti.

Opišite izdelek in njegovo revizijo, opremo, orodja, način priprave in razmestitve materiala, zaporedje dela ter zahtevane kontrole kakovosti. Določite dogodka, ki označujeta začetek in konec merjenja. Jasno navedite, ali rezultat velja za kos, cikel ali serijo, enkratno pripravo pa vodite ločeno.

Opis preglejte skupaj z ljudmi, ki operacijo izvajajo. Pojasnite jim namen merjenja in kako boste uporabili rezultate. Njihove izkušnje pogosto razkrijejo nujno delo, ki ga obstoječa ocena ne zajema, na primer ponovno polnjenje vpenjalne priprave ali občasno kontrolo.

Opazujte usposobljenega operaterja, ki uporablja ustaljeno in varno metodo dela. Če vpenjalno pripravo še predelujete ali se operater še uči zaporedja, najprej ustalite metodo. Z dodatnimi meritvami s štoparico iz neustaljenega procesa ne boste dobili zanesljivega normativa.

2. Zabeležite elemente, pogostost in odstopanja

Operacijo razdelite na elemente z jasnimi, opaznimi mejnimi dogodki: ohišje je nameščeno v vpenjalno pripravo, pritrdilni elementi so zategnjeni, pregled je končan. Ločite ročno delo, odvisno od delovnega tempa, od časa, ki ga določa stroj. Pri občasnem delu, kot je menjava zabojnika, zabeležite pogostost, namesto da ga upoštevate, kot da se izvaja pri vsakem kosu.

Za vsako opazovanje shranite čas elementa, pomembne pogoje in morebitno uporabljeno oceno delovnega tempa. Prekinitve zabeležite, ko se zgodijo. Če manjka sestavni del ali se zlomi orodje, dogodek in njegovo trajanje zabeležite ločeno; dolge meritve ne izbrišite brez pojasnila in je ne skrijte v povprečju normalnega dela.

Meritve zbirajte v reprezentativnih proizvodnih razmerah, ne le med eno samo neprekinjeno izvedbo, ki jo je priročno opazovati. Preverite, ali so časi elementov pri enaki metodi in pogojih razmeroma dosledni. Če niso, raziščite vzrok: drugačna priprava in razmestitev materiala lahko zahteva ločeno metodo dela, posamezna merilna napaka pa dokumentiran popravek.

Ni univerzalnega števila ciklov, ki bi zagotavljalo zadosten obseg merjenja. Število opazovanj je odvisno od variabilnosti, zahtevane natančnosti in odločitve, ki jo bo normativ podpiral. Z začetnim naborom meritev ocenite razpršenost, nato pa glede na izbrano stopnjo zaupanja in zahtevano natančnost določite potrebno velikost vzorca. To presojo lahko opravi usposobljen strokovnjak za merjenje dela. Deset skoraj enakih meritev iz ene neobičajne proizvodne izvedbe ni nadomestilo za reprezentativne podatke.

3. Izmerjene čase ročnega dela preračunajte v normalni čas

Za vsak element iz primerljivih meritev izračunajte reprezentativni izmerjeni čas, običajno aritmetično sredino. Shranite razloge za izključitev posameznih meritev. Če se tempo med opazovanji razlikuje, ustrezne izmerjene čase pred združevanjem preračunajte na normalni tempo, namesto da uporabite povprečno oceno tempa, ki ni povezana s posameznimi meritvami.

Z oceno delovnega tempa primerjate opazovani tempo ročnega dela z opredeljenim referenčnim tempom. Na lestvici, kjer normalni tempo znaša 100%, je izračun naslednji:

Normalni čas ročnega dela = izmerjeni čas ročnega dela × faktor ocene delovnega tempa

Ocena 110% pomeni faktor 1,10. To pomeni, da je opazovano delo potekalo hitreje od referenčnega tempa, zato je normalni čas daljši od izmerjenega. Pri oceni pod 100% je prilagoditev obratna.

Ocena delovnega tempa ni odstotek, ki ga izberete zato, da bi se rezultat ujemal s starim normativom v sistemu ERP. Zahteva usposobljenega ocenjevalca, dosledno referenco in presojo med opazovanjem dela. Če ocene ne morete utemeljiti, rezultat ohranite kot izmerjeni čas in ga ne predstavljajte kot normativ pri normalnem tempu.

Oceno delovnega tempa uporabite pri ustreznih ročnih elementih, ne kar pri celotnem pretečenem času operacije. Samodejni triminutni cikel segrevanja se ne podaljša zato, ker je oseba pri nalaganju delala s tempom 110%. Če se tempo med opazovanji spreminja, hranite vsak izmerjeni čas skupaj s pripadajočo oceno tempa, da bo izračun odražal dejansko opazovano delo.

4. Časovne dodatke vključite na jasno določeni osnovi

Normalni čas dela sam po sebi ne zajame vseh upravičenih potreb po času v delovnem dnevu. Osebne potrebe, počitek zaradi obremenitev pri delu in relevantne neizogibne zastoje je treba ustrezno obravnavati.

Časovne dodatke določite na podlagi pogojev dela, uporabljene metode merjenja dela in podatkov o zadevnih dejavnostih ali prekinitvah. Obsežnejše opazovanje ali metoda trenutnih opazovanj lahko pomagata ugotoviti čas ponavljajočih se pomožnih dejavnosti in zastojev; potrebe po počitku pa zahtevajo presojo dela in pogojev. Odstotek, prepisan iz druge tovarne, takšne presoje ne nadomesti.

Ne spreglejte potrebnega občasnega dela. Če je redna menjava zabojnika že vključena kot element dela, je ne upoštevajte še enkrat v splošnem dodatku za zastoje. Prav tako vsake preprečljive okvare ali čakanja na manjkajoči material ne vključujte trajno v obseg potrebnega dela. Te izgube beležite, da jih boste lahko odpravljali, in jasno določite, kako jih upoštevate pri planiranju.

Primer izračuna: od meritev do normativa

Predstavljajte si ustaljeno operacijo ročne montaže. Naslednje številke ponazarjajo izračun; navedena ocena tempa in časovni dodatek nista priporočili za vašo tovarno. Predpostavimo, da se navedeni elementi izvajajo zaporedno, vsak enkrat na sestav, in da je analitik za opazovano ročno delo utemeljil oceno tempa 110%.

Element ročnega dela	Izbrani izmerjeni čas	Faktor ocene delovnega tempa	Normalni čas
Namestitev ohišja	30 sekund	1,10	33 sekund
Pritrditev sestava	40 sekund	1,10	44 sekund
Pregled in odlaganje na pladenj	20 sekund	1,10	22 sekund
Skupaj ponavljajoče se delo	90 sekund		99 sekund

Na vsakih 20 sestavov je treba zamenjati tudi zabojnik. Ločeno določen normalni čas za to opravilo je 60 sekund, zato na posamezen sestav odpade 60 ÷ 20 = 3 sekunde. Skupni normalni čas dela je torej 102 sekundi na sestav.

Predpostavimo, da je bil z merjenjem določen časovni dodatek v višini 15 % normalnega časa:

Normirani čas = normalni čas × (1 + časovni dodatek)

102 × 1,15 = 117,3 sekunde na sestav.

Pomembno je, od katere osnove računamo delež. Če je časovni dodatek namesto tega izražen kot 15 % celotnega normiranega časa, uporabite:

Normirani čas = normalni čas ÷ (1 − časovni dodatek)

102 ÷ 0,85 = 120 sekund na sestav.

Rezultata se razlikujeta, ker »15 %« označuje dve različni razmerji. Zabeležite, katero osnovo uporablja vaš normirani čas. Planerju, ki ga bo uporabljal pozneje, tega ne bi smelo biti treba ugotavljati iz končne številke.

5. Preverite in uvedite normirani čas, ki ga boste lahko vzdrževali

Preden nadomestite obstoječi normirani čas, rezultat preverite z dodatnimi izvedbami po isti metodi in v enakih razmerah. Primerjajte enakovredne količine in enako omejene časovne intervale ter pri tem upoštevajte periodična opravila in časovne dodatke, ki jih normirani čas zajema. En sam cikel, ki se konča hitreje od normiranega časa z vključenimi dodatki, še ni dokaz, da je treba dodatek odpraviti.

Nepojasnjena odstopanja preglejte skupaj z operaterjem in osebo, odgovorno za delovno metodo. Če rezultat ni ustrezen, ker manjka bistven delovni element, popravite študijo merjenja časa. Če se metoda razlikuje od izvedbe do izvedbe, opredelite njene različice. Normiranega časa ne podaljšujte zgolj zato, da bi zajel vse pretekle časovne zapise.

Za zagotovitev sledljivosti zabeležite:

• Izdelek, operacijo, različico delovne metode in pogoje na virih, za katere normirani čas velja.
• Izvirne meritve, pogostost delovnih elementov in način obravnave izjem.
• Uporabljeni sistem ocenjevanja delovnega tempa, podano oceno in izračun normalnega časa.
• Vrste časovnih dodatkov, dokazila, osnovo za izračun deleža in izračunani normirani čas.
• Rezultat preverjanja, odgovorno osebo za pregled, datum začetka veljavnosti in okoliščine, ki zahtevajo ponovni pregled.

Normirani čas uvedite po postopku odobritve, ki ga uporabljate v proizvodni tehnologiji. Odobritev potrjuje, da so dokazila in obseg veljavnosti primerni za uporabo; ne pomeni, da merjenje nadomestite z dogovorjeno številko.

Normirani čas ponovno preglejte ob spremembi orodij, materiala, konstrukcije, zahtev za kontrolo ali delovne metode, pa tudi takrat, ko primerljivi dejanski časi kažejo trajno nepojasnjeno odstopanje. Shranite prejšnjo različico, da boste lahko ločili dejansko izboljšavo metode od spremembe načina beleženja časa.

Iz normiranega časa določite ustrezno obremenitev virov

Preden rezultat vnesete v model za terminiranje, se vprašajte: kateri vir je v tem času zaseden?

V primeru, kjer vse delo poteka ročno, normirani čas opisuje montažo na eni delovni postaji. Pri strojni obdelavi pa se lahko delo operaterja, samodejno delovanje stroja in kontrola časovno prekrivajo. Če bi vse te čase sešteli, bi precenili čas zasedenosti stroja. Če bi upoštevali samo čas rezanja, pa bi lahko izpustili nalaganje obdelovanca, ki preprečuje začetek naslednjega cikla.

Kadar je prekrivanje pomembno, dejavnosti operaterja in stroja prikažite na vzporednih časovnicah. Ugotovite, kdaj je posamezen vir zaseden in ali lahko operater med samodejnim delovanjem stroja dejansko opravlja drugo operacijo. Ne predpostavljajte, da delovanje brez nadzora pomeni neomejeno razpoložljivost operaterja.

Časovne dodatke uskladite tudi s koledarjem vira. Odmor, ki je že odštet od razpoložljivega delovnega časa, ne sme še enkrat zmanjšati zmogljivosti prek časovnega dodatka za isti odmor. Ohranite normirani čas, določen z merjenjem, vendar dokumentirajte, kako iz njegovih sestavin določite trajanje za planiranje in razpoložljivo zmogljivost.

Za izračun časa na kos in ločeno upoštevanje pripravljalnega časa pri različnih količinah naročil uporabite naš vodnik po času cikla v proizvodnji. Tukaj pa gre za predhodno vprašanje: ali osnovni normirani čas sploh ustreza opredeljenemu delu.

Natančnejše čase uporabite pri planiranju s SkyPlanner

Popravek trajanja ne vpliva le na operacijo, ki ste jo merili. Spremeni čas, ki ga je treba zanjo predvideti v čakalni vrsti za stroj, čas začetka naslednjih operacij in način, kako druga naročila tekmujejo za iste zmogljivosti. Posodobitev ene vrednosti v matičnih podatkih je šele začetek tega planerskega dela.

SkyPlanner omogoča, da določite trajanje posameznih korakov postopka, čase priprave in pospravljanja, ustrezne delovne postaje ter odvisnosti. Arcturus, njegova umetna inteligenca za terminiranje, na podlagi nastavljenih virov in prednostnih nalog izračuna terminski plan proizvodnje, rezultat pa je prikazan v Ganttovem diagramu. Tako lahko pregledate vpliv realnejših časov na vsa neizpolnjena naročila, namesto da ročno preurejate vsako prizadeto čakalno vrsto. Prednostne naloge določate sami, odločitve pa zaščitite s pravili in zaklepi.

Orodji Timer in ShopFloor v SkyPlanner podpirata beleženje časa in količin ter tako zagotavljata dejanske podatke iz proizvodnje za poznejše preglede. SkyPlanner omogoča tudi napovedovanje trajanja korakov postopka na podlagi preteklih časovnih zapisov. Tako ocene za planiranje ostajajo povezane z izkušnjami iz proizvodnje. Študija merjenja časa pokaže, koliko časa naj bi opredeljeno delo zahtevalo pri normalnem delovnem tempu; napovedovanje na podlagi preteklih podatkov pa pomaga oceniti trajanje iz zabeleženih proizvodnih podatkov. Pri odločanju, kateri vhodni podatek boste uporabili, ta namena jasno ločite.

Izkušnja podjetja Mamec kaže, zakaj je usklajeno terminiranje pomembno. Finski proizvajalec je imel na tisoče medsebojno odvisnih delovnih nalogov, prednostni vrstni red pa je določal glede na dobavne roke na papirnih nalogih. SkyPlanner so povezali s sistemom Oscar ERP in postal je glavna platforma za planiranje proizvodnje. Mamec poroča o skupnem pregledu proizvodnje v realnem času in občutno manjši obremenitvi pri planiranju. Njihov primer ponazarja vrednost upravljanja celotnega plana, namesto da bi vsako čakalno vrsto urejali z ločenimi ročnimi odločitvami.

Izberite SkyPlanner, ko želite natančnejše čase operacij pretvoriti v boljši terminski plan proizvodnje. Prek odprtega vmesnika REST API se poveže s katerim koli sistemom ERP ali MES, zato lahko obdržite obstoječe sisteme in hkrati uporabite realna trajanja pri terminiranju z omejenimi kapacitetami.

Rezervirajte predstavitev SkyPlanner in pripravite trenutni normirani čas ene operacije, zapisnik merjenja, nedavne dejanske čase ter tipičen tehnološki postopek naročila. To je konkretno izhodišče za prikaz, kako lahko utemeljen čas izboljša plan, po katerem dela vaša proizvodnja. Če želite najprej raziskati sami, preizkusite SkyPlanner z vzorčnimi podatki.