Skupni proizvodni stroški: izračun in razlaga

Domov » Viri » Skupni proizvodni stroški: izračun in razlaga

Predviden čas branja: 11 minut

Skupni proizvodni stroški zajemajo stroške porabljenega neposrednega materiala, neposrednega dela in posredne proizvajalne stroške, nastale v določenem obdobju. Vključujejo tudi proizvodnjo, ki ob koncu tega obdobja še ni dokončana, ne le izdelke, pripravljene za odpremo.

Formula je:

Skupni proizvodni stroški = Stroški porabljenega neposrednega materiala + Stroški neposrednega dela + Posredni proizvajalni stroški

Te tri zneske je preprosto sešteti. Pomembneje je zagotoviti, da se nanašajo na isti mesec in isti obseg proizvodnje ter da nobenega stroška ne upoštevate dvakrat. Šele nato lahko odgovorite na ključno vprašanje: ali se je proizvodnja podražila zaradi višjih cen materiala in dela, večje porabe ali zato, ker delo ni potekalo po načrtu?

SkyPlanner APS pomaga to finančno vprašanje povezati z dejanskim dogajanjem v proizvodnji. Evidence časa po operacijah, podatki o izdelanih količinah in porabi materiala vam omogočajo boljši vpogled v to, kaj se je zgodilo. Skupni proizvodni razpored, ki ga pripravlja umetna inteligenca, vam pomaga odpraviti težave pri usklajevanju, zaradi katerih prihaja do nepotrebnega čakanja in nenehnega popravljanja zaporedja operacij. Tako lahko več zmogljivosti, ki jih plačujete, namenite naročilom, ki jih morate dobaviti.

Vse tri sestavine stroškov obravnavajte na isti podlagi

Izberite poročevalsko obdobje, na primer en koledarski mesec, in določite obrat ali proizvodni oddelek, ki ga izračun zajema. Zberite podatke o gibanju zalog, evidence dela v proizvodnji in ustrezne stroške obrata za to obdobje. Upoštevajte nastale stroške, vključno z ustreznimi vračunanimi stroški, namesto da zgolj seštejete račune, plačane v tem mesecu.

Pravila obračunavanja stroškov uskladite s finančno službo in jih dosledno uporabljajte. Ta izračun je namenjen poslovodskemu spremljanju proizvodnje; vrednotenje zalog za zakonsko predpisano poročanje lahko zahteva dodatne prilagoditve. Smiselna mesečna primerjava temelji na stalnem obsegu zajema stroškov, ne pa na spreminjanju razvrstitve vsakič, ko je kak znesek videti neugoden.

Neposredni material: upoštevajte porabljeno, ne vsega nabavljenega

Neposredni material so surovine in sestavni deli, katerih porabo je mogoče pripisati izdelkom v proizvodnji: na primer pločevina za ohišje ali kupljeni sestavni deli, vgrajeni vanj.

Če zaloga vsebuje samo tak neposredni material, velja:

Stroški porabljenega neposrednega materiala = Začetna zaloga neposrednega materiala + Neto nabave − Končna zaloga neposrednega materiala

Uporabite vrednosti zalog, ne le količin, in ves čas uporabljajte isto metodo vrednotenja. Pri neto nabavah upoštevajte ustrezna vračila dobaviteljem, popuste in stroške nabave. Če zaloga vsebuje tudi posredni material za potrebe obrata, njegovo porabo odštejte od neposrednega materiala in jo namesto tega vključite med posredne proizvajalne stroške.

Dobavljeni material še ne pomeni nujno porabe v proizvodnji v tem mesecu. Če je ob koncu meseca še vedno v skladišču surovin, se s končno zalogo izloči iz izračuna porabe. Po drugi strani je bil material, porabljen ta mesec, lahko nabavljen že prej.

Gibanje zalog uskladite z izdajami v proizvodnjo, vračili in evidentiranimi izgubami. Izmet ne sme izginiti iz evidenc samo zato, ker iz njega ni nastal ustrezen končni izdelek. Izredne izgube prikažite ločeno, da jih je mogoče ustrezno računovodsko obravnavati in raziskati njihove vzroke v proizvodnji, namesto da jih brez pojasnila štejete za porabo za ustrezne izdelke.

SkyPlanner operaterjem omogoča, da ob beleženju operacije prijavijo kose z napako, in upošteva porabo materiala zanje. Tako so poleg ustreznih izdelkov vidni tudi stroški izdelkov z napako. Evidence porabe primerjajte z dejansko opravljenim delom; nespremenjena kosovnica sama po sebi ne pojasni, zakaj je bilo za določeno serijo potrebnega več materiala.

Neposredno delo: delovne ure povežite z ustreznim stroškom

Stroški neposrednega dela so stroški zaposlenih, ki neposredno opravljajo proizvodne operacije. V praksi jih lahko izračunate tako:

Stroški neposrednega dela = Vsota (Ure neposrednega dela × Ustrezni strošek dela na uro)

Preden izračunate skupni znesek, izračunajte strošek za vsakega zaposlenega ali skupino z enako urno postavko. Ne upoštevajte le osnovne plače, temveč tudi stroške delodajalca, ki jih po svojih pravilih pripisujete neposrednemu delu, denimo prispevke in druge prejemke zaposlenih. Dodatke za nadurno delo obravnavajte dosledno, evidence časa po operacijah pa uskladite z obračunom plač, da zajamete ves plačani čas dela v proizvodnji.

Uporabljajte delovne ure zaposlenih, ne pretočnega časa naročila. Če dve osebi delata eno uro, to pomeni dve delovni uri. Če stroj eno uro deluje brez nadzora, to ne pomeni nujno ene ure neposrednega dela. Nadzor več operacij, vzdrževanje in druge podporne dejavnosti v obratu praviloma spadajo med posredno delo, kadar jih posamezni operaciji ni mogoče pripisati na ekonomsko smiseln način.

V sistemu SkyPlanner evidence časa povezujejo dejansko opravljeno delo z osebo in proizvodno operacijo. Poročilo o primerjavi predvidenih in dejanskih časov primerja načrtovano trajanje z dejanskimi proizvodnimi časi. Tako lahko najprej raziščete vzroke prekoračitve, preden sklepate, da je težava v urni postavki.

Posredni proizvajalni stroški: podporo proizvodnji upoštevajte le enkrat

Posredni proizvajalni stroški zajemajo posredne stroške proizvodnje: najemnino obrata, amortizacijo proizvodne opreme, skupne stroške energije in komunalnih storitev, vzdrževanje, posredni material in posredno delo. Stroški prodaje in splošne uprave podjetja v ta izračun proizvodnih stroškov ne sodijo.

Za izračun skupnih stroškov preteklega obdobja seštejte dejanske posredne proizvajalne stroške, nastale v dogovorjenem obsegu obrata. Če so posredni stroški operacijam že pripisani po vnaprej določeni stopnji, tako razporejeni znesek uskladite z dejanskimi posrednimi stroški. Skupnim stroškom operacij, ki posredne stroške že vključujejo, ne prištevajte še celotnega zneska dejanskih posrednih stroškov.

Tudi pri razporejanju posrednih proizvajalnih stroškov na posamezne izdelke ali naročila potrebujete dosledno metodo. To je druga naloga kot ugotavljanje skupnih stroškov obrata za ta mesec: najprej ugotovite, kaj skupni znesek zajema, nato določite, kako ga razporediti na posamezne operacije.

Primer izračuna skupnih proizvodnih stroškov za en mesec

Predstavljajte si proizvodno podjetje, ki pripravlja mesečni obračun proizvodnih stroškov. Njegova zaloga surovin vključuje neposredni material in posredni material za potrebe obrata. Spodnji zneski so ponazoritveni in izraženi v ameriških dolarjih.

Postavka	Izračun za mesec	Strošek
Ves porabljeni material	$24.000 začetne zaloge + $86.000 neto nabav − $30.000 končne zaloge	$80.000
Porabljeni neposredni material	$80.000 porabljenega materiala − $5.000 posrednega materiala, vključenega med posredne proizvajalne stroške	$75.000
Neposredno delo	1.200 delovnih ur × $30 stroška na uro, vključno s pripadajočimi stroški delodajalca	$36.000
Posredni proizvajalni stroški	$5.000 posrednega materiala + $12.000 posrednega dela + $9.000 najemnine + $6.000 energije in komunalnih storitev + $8.000 amortizacije + $4.000 vzdrževanja	$44.000
Skupni proizvodni stroški	$75.000 + $36.000 + $44.000	$155.000

Vrstica s porabljenim materialom v vrednosti $80.000 je vmesni korak izračuna, ne dodaten strošek, ki bi ga prišteli končnemu znesku. Od tega je $5.000 posrednega materiala upoštevanih le enkrat, med posrednimi proizvajalnimi stroški. Urna postavka $30 že vključuje stroške delodajalca, pripisane neposrednemu delu, zato jih drugje ne smete prišteti še enkrat.

Rezultat pomeni, da je v tem mesecu nastalo $155.000 proizvodnih stroškov. Ne pomeni pa, da je podjetje nabavilo material v vrednosti $155.000, dokončalo izdelke s stroški $155.000 ali prodalo izdelke s stroški $155.000.

Ločite nastale stroške od stroškov dokončanih in prodanih izdelkov

Del proizvodnje iz tega meseca lahko ostane nedokončan. Nekateri izdelki, dokončani ta mesec, so lahko še vedno v skladišču. Ta gibanja zalog pojasnjujejo razlike med skupnimi proizvodnimi stroški, stroški dokončanih izdelkov in stroški prodanih izdelkov.

V istem primeru predpostavimo, da začetna zaloga nedokončane proizvodnje znaša $20.000, končna zaloga nedokončane proizvodnje (WIP) pa $25.000. Če ni drugih prilagoditev vrednotenja, velja:

Stroški dokončanih izdelkov = Začetna zaloga nedokončane proizvodnje + Skupni proizvodni stroški − Končna zaloga nedokončane proizvodnje

$20.000 + $155.000 − $25.000 = $150.000

V zalogo dokončanih izdelkov se torej prenese $150.000. Povečanje zaloge nedokončane proizvodnje pojasnjuje, zakaj so stroški dokončanih izdelkov nižji od stroškov, nastalih v tem mesecu.

Zdaj predpostavimo še, da začetna zaloga dokončanih izdelkov znaša $18.000, končna pa $23.000:

Stroški prodanih izdelkov = Začetna zaloga dokončanih izdelkov + Stroški dokončanih izdelkov − Končna zaloga dokončanih izdelkov

18.000 $ + 150.000 $ − 23.000 $ = 145.000 $

Za pregled proizvodne dejavnosti uporabite skupne stroške obdobja v višini 155.000 $. Ko preverjate, kaj je bilo preneseno v zalogo dokončanih proizvodov, uporabite stroške dokončanih proizvodov v višini 150.000 $. Pri ugotavljanju bruto dobička pa s pripadajočimi prihodki od prodaje primerjajte stroške prodanih proizvodov v višini 145.000 $. Če bi od prihodkov neposredno odšteli skupne proizvodne stroške tega meseca, bi proizvodno dejavnost pomešali s prodajo proizvodov, ki morda niso isti.

To razlikovanje je pomembno tudi pri stroških na enoto. Če se obseg nedokončane proizvodnje spremeni, je deljenje skupnih mesečnih proizvodnih stroškov s številom dokončanih enot lahko zavajajoče. Pri dokončani seriji primerljivih proizvodov delite proizvodne stroške, pripisane tej seriji, s številom njenih ustreznih dokončanih enot. Pri različnih proizvodih primerjajte naloge z obračunanimi stroški ali družine proizvodov, namesto da bi vse dokončane izdelke obravnavali kot enakovredne.

Ugotovite, zakaj je bila serija dražja od pričakovanj

Višji skupni mesečni stroški sami po sebi ne pomenijo slabše učinkovitosti. Morda ste izdelali več proizvodov ali zahtevnejši nabor izdelkov. Za presojo uspešnosti primerjajte dejansko porabo z normirano porabo materiala in časa za dejansko število ustreznih izdelkov.

Predstavljajte si ponovljeno serijo 100 ustreznih ohišij. Za to količino dogovorjeni normativ predvideva 200 kg materiala in 10 ur neposrednega dela. Specifikacije in obseg proizvodnje ostajajo nespremenjeni.

Vložek	Normirano za 100 ustreznih enot	Dejansko za 100 ustreznih enot	Dodatni neposredni stroški
Material	200 kg × 5 $/kg = 1.000 $	220 kg × 5,50 $/kg = 1.210 $	210 $
Neposredno delo	10 ur × 30 $/uro = 300 $	12 ur × 32 $/uro = 384 $	84 $

Prekoračitev stroškov materiala ima dva dela:

• Vpliv cene: 220 kg dejanske porabe × (5,50 $ − 5 $) = 110 $.
• Vpliv porabe: (220 kg dejanske porabe − 200 kg normirane porabe) × 5 $ = 100 $.

Razlika 110 $ vas usmerja k vrednotenju materiala, nabavnim pogojem ali nabavni ceni. Razlika 100 $ pa kaže na presežno porabo: izkoristek pri razrezu, izmet, dodelave ali drug vzrok v proizvodnji. Dejanska cena 5,50 $ je vrednost, pripisana porabljenemu materialu, in ni nujno zadnja cena iz dobaviteljeve ponudbe.

Podobno lahko razčlenimo stroške dela:

• Vpliv urne postavke: 12 dejanskih ur × (32 $ − 30 $) = 24 $.
• Vpliv časa: (12 dejanskih ur − 10 normiranih ur) × 30 $ = 60 $.

Preverite, ali se je urna postavka spremenila zaradi nadur ali razporeditve drugih zaposlenih. Dodatne ure raziščite s pregledom priprave, ponovnega izvajanja del in opomb pri operacijah. Časovno odstopanje pokaže, kje iskati vzrok, samo po sebi pa ne dokazuje, da je operater delal neučinkovito.

Skupaj ti vplivi pojasnijo 294 $ dodatnih neposrednih stroškov, še preden pregledamo posredne proizvajalne stroške. Vodijo tudi do različnih odločitev. Pogajanja o ceni materiala ne bodo izboljšala slabega izkoristka pri razrezu, znižanje urne postavke pa ne bo odpravilo ponavljajočega se čakanja na predhodno operacijo. Če ste seriji pripisali posredne proizvajalne stroške po standardni stopnji, razliko do dejanskih posrednih proizvajalnih stroškov obravnavajte ločeno in je ne mešajte s temi vplivi na neposredne stroške.

Ugotovitve o stroških uporabite za boljši proizvodni načrt

Ko je vzrok jasen, ukrepajte tam, kjer je nastal. Težave s ceno materiala rešujte pri nabavi in specifikacijah. Prevelik izmet zahteva ukrepe na področju procesa ali kakovosti. Kadar pa se plačani čas izgublja, ker pogoji za izvedbo operacij niso pravočasno usklajeni in je treba delo vedno znova terminirati, je rešitev proizvodni načrt, ki usklajuje delo.

Vzemimo ohišja, ki gredo skozi razrez, krivljenje in montažo. V montaži so operaterji na voljo, vendar ukrivljeni deli še niso pripravljeni. Vodja spremeni vrstni red dela, pozneje pa so za pravočasno odpremo zamujene serije potrebne nadure. Težava ni zgolj v dragi delovni uri, temveč v tem, da potrebne operacije in razpoložljivi viri niso bili časovno usklajeni.

Arcturus, umetna inteligenca za terminiranje v rešitvi SkyPlanner, izračuna usklajen terminski načrt na podlagi delovnih centrov, izmen, operaterjev, trajanja operacij, medsebojnih odvisnosti in prioritet. Če je omogočeno terminiranje z upoštevanjem materiala, na izračun vpliva tudi razpoložljivost materiala. Vi določite prioritete in z zaklepanjem ohranite sprejete odločitve, Arcturus pa izračuna časovno razporeditev, prikazano na Ganttovem diagramu.

Tako lahko planer uskladi potek izdelave ohišij z drugimi nalogi, ki prav tako potrebujejo krivljenje in montažo, namesto da bi popravljal čakalno vrsto za vsak vir posebej. Ko se okoliščine spremenijo, ponovni izračun skupnega načrta pokaže vpliv na poznejše delo. Manj časa je potrebnega za vzdrževanje ločenih seznamov, plačane zmogljivosti pa je mogoče nameniti potrebnim nalogom namesto čakanju, ki bi se mu lahko izognili.

Poleg operativnega rezultata preverite tudi poslovni učinek. Če se izognete naduram, lahko zmanjšate izdatke. Če v isti plačani izmeni dokončate še en potreben nalog, ustvarite uporabno zmogljivost, tudi če stroški plač ostanejo enaki. Oboje je koristno, vendar finančni rezultat ni enak.

Kaj je usklajeno terminiranje spremenilo v podjetju Mamec

Mamec, proizvajalec mešalne tehnike in visokotehnoloških izdelkov po naročilu, je prej določal prioritete tisočim medsebojno odvisnim delovnim nalogom s papirnatimi delovnimi listi in funkcijami za planiranje v svojem sistemu ERP. Težko je bilo dobiti pregled nad skupno obremenitvijo, ročno določanje prioritet pa je obremenjevalo vodenje proizvodnje.

Podjetje je povezalo SkyPlanner z Oscar ERP ter uvedlo terminiranje z omejenimi kapacitetami, podprto z umetno inteligenco, in skupen pregled nad delom. Po njihovih izkušnjah je manj zastojev v delovnih centrih, obremenitev s planiranjem je občutno manjša, pretočni časi pa so primernejši. Ker obdelovalci vedo, katera operacija sledi, lahko med dolgimi obdelavami pripravijo naslednje delo.

Ta izkušnja pokaže, kakšne možnosti za izboljšave v proizvodnji lahko razkrije pregled stroškov: zanesljivejše zaporedje dela in učinkovitejšo izrabo obstoječih zmogljivosti. Je razlog, da tudi v svojem obratu raziščete izgube zaradi neusklajenosti, namesto da bi jih zgolj sprejeli kot del skupnih mesečnih stroškov.

Na predstavitvi SkyPlanner obravnavajte svoj primer prekoračitve stroškov

Izberite SkyPlanner, ko želite dejanske podatke iz proizvodnje povezati z izvedljivim skupnim terminskim načrtom, da vam ugotovitve o stroških prejšnjega meseca pomagajo izboljšati izvedbo prihodnjih nalogov. SkyPlanner se prek odprtega vmesnika REST API poveže s katerim koli sistemom ERP ali MES, zato lahko izboljšate terminiranje proizvodnje in pri tem še naprej uporabljate obstoječe sisteme.

Rezervirajte predstavitev SkyPlanner in pripravite primer ponavljajočega se naloga: normirano in dejansko porabo materiala, načrtovane in dejanske ure dela ter potek izdelave prek vključenih virov. Na tem primeru se pogovorimo, kje je nastala prekoračitev in kako bi drugačen terminski načrt spremenil delo. Če želite rešitev najprej raziskati sami, preizkusite SkyPlanner z demonstracijskimi podatki.