Potisna in vlečna proizvodnja: izberite pravi signal

Domov » Viri » Potisna in vlečna proizvodnja: izberite pravi signal

Predviden čas branja: 9 minut

Potisna in vlečna proizvodnja se razlikujeta po tem, kaj daje dovoljenje za začetek dela. Pri potisni proizvodnji se delo sprošča po proizvodnem planu. Pri vlečni proizvodnji ga odobri potreba v naslednjih fazah procesa, na primer odvzem sestavnih delov v montaži. Kombiniran pristop uporablja različne signale na različnih mestih proizvodnega toka.

Ta razlika je pomembnejša od tega, ali v vašem obratu govorite o izdelavi na zalogo ali izdelavi po naročilu. Artikel na zalogi se lahko dopolnjuje po vlečnem načelu, naročilo za določenega kupca pa lahko še vedno potuje skozi oddelke po centralno načrtovanih terminih, torej po potisnem načelu.

V praksi se morate vprašati: kaj naj sproži začetek te operacije in ali jo preostala proizvodnja lahko podpre? Pri drugem delu pomaga SkyPlanner APS, ki nastale naloge poveže v skupen terminski plan ob upoštevanju materialov, zmogljivosti in prioritet. Tako porabite manj časa za usklajevanje ločenih čakalnih vrst na strojih in jasneje vidite, kako spremembe vplivajo na dobavne roke.

Kratka primerjava potisne in vlečne proizvodnje

Odločitev	Potisna proizvodnja	Vlečna proizvodnja
Kaj odobri začetek dela?	Načrtovana sprostitev v proizvodnjo, pogosto izračunana na podlagi napovedi ali potrjenih potreb	Zahteva iz naslednjih faz procesa ali signal za dopolnitev zaloge
Kaj določa količino?	Načrtovane potrebe in odločitev o velikosti serije	Potrebe, sporočene s signalom, in dogovorjeno pravilo dopolnjevanja
Kako se upravljajo zaloge?	Zaloge in sproščanje v proizvodnjo se načrtujejo vnaprej; če plan presega porabo, se lahko kopičijo presežki	Zaloge lahko obstajajo, vendar njihovo dopolnjevanje sledi potrebam v okviru določenih pravil
Kje je pristop lahko primeren?	Pri delu, ki zahteva vnaprejšnjo pripravo ali načrtovane proizvodne kampanje oziroma ima dolge pretočne čase	Pri tokovih z jasnimi signali potreb in dovolj hitrim dopolnjevanjem zalog
Kaj je glavno tveganje?	Prezgodnja proizvodnja ali dobava več izdelkov naslednjim fazam, kot jih te lahko porabijo	Spregledan signal ali počasno dopolnjevanje, zaradi česar naslednji operaciji zmanjka delov

Noben pristop ne ustvari dodatnih zmogljivosti. Vlečni signal pove, da je delo potrebno, ne zagotovi pa dodatne izmene na stroju, ki si ga deli več operacij. Potisni plan določi termine, ne zagotovi pa manjkajočega materiala.

Kako deluje potisna proizvodnja

Pri potisni proizvodnji plan določa, kdaj se delo sprosti v proizvodnjo. Temelji lahko na prodajni napovedi, potrjenih naročilih, glavnem proizvodnem planu ali materialnih potrebah, izračunanih z MRP. Oddelki prejmejo načrtovane količine in termine, nato pa delo predajajo naslednji operaciji.

Načrtovanje vnaprej je koristno, kadar nabava ali proizvodnja traja dlje, kot so kupci pripravljeni čakati. Pomaga tudi pri organizaciji proizvodnih kampanj, kadar so menjave proizvodnje drage. Skupne artikle lahko pripravite, še preden so natančno znane končne potrebe, namesto da bi morali vse dejavnosti stisniti v čas do dobavnega roka kupca.

Nevarnost nastane, če načrtovano sprostitev razumete kot razlog za proizvodnjo ne glede na dogajanje v naslednjih fazah. Če strojna obdelava še naprej dobavlja dele montaži, ki je obstala, dodatno izdelani deli povečujejo čakalno vrsto, ne pa števila dokončanih dobav. Tudi napačna napoved lahko povzroči, da imate na zalogi napačno kombinacijo artiklov.

Potisna proizvodnja zato potrebuje več kot le določitev datumov začetka dela. Potrebuje realne količine, pregled nad zmogljivostmi naslednjih faz in možnost spremembe zaporedja, ko se razmere spremenijo. Stalna zasedenost vseh strojev ni isto kot dokončanje dela, ki ga potrebujejo kupci.

Kako deluje vlečna proizvodnja

Pri vlečni proizvodnji naslednji proces sporoča predhodnemu, kaj potrebuje. Pri delih, ki se redno ponavljajo, to pogosto pomeni dopolnjevanje nadzorovane zaloge na za to določenem mestu, imenovanem tudi supermarket. Ko montaža odvzame dele, kartica, prazen zabojnik ali elektronski signal odobri njihovo nadomestitev.

Ključna sprememba je v pravilu za odobritev dela. Predhodna operacija ne proizvaja dodatne zaloge zgolj zato, ker ima prost čas. Proizvodnja sledi dogovorjenemu signalu potreb.

S tem se lahko zmanjšajo prekomerna proizvodnja, nepotrebno premikanje materiala in sredstva, vezana v zalogah. Počasen ali nezanesljiv proces je tudi težje skriti za velikimi kupi materiala. Vendar je treba vmesno zalogo in način njenega dopolnjevanja zasnovati skupaj. Če nadomestitev delov traja dlje, kot zadošča razpoložljiva zaloga, jih bo naslednji operaciji zmanjkalo.

Vlečna proizvodnja ne pomeni opustitve planiranja. Še vedno morate načrtovati zmogljivosti, pokritost potreb z dobavami, količine in odziv na konice povpraševanja. Dolgi pripravljalni časi, nezanesljivi procesi ali številne redko uporabljene različice lahko otežijo delovanje preproste zanke za dopolnjevanje zalog. Takšne razmere so razlog za izbiro ustreznega načina vodenja, ne za uporabo istega pravila za vsak del.

Tri razlike, ki pomagajo preprečiti napačno izbiro

Potisna in vlečna proizvodnja nista sopomenki za MTS in MTO

Izdelava na zalogo (MTS) in izdelava po naročilu (MTO) opisujeta povezavo med proizvodnjo in naročili kupcev. Potisno in vlečno načelo pa opisujeta, kako se odobri delo vzdolž proizvodnega toka.

Del, ki se izdeluje na zalogo, se lahko dopolnjuje po vlečnem načelu: odvzem iz zaloge končnih izdelkov sproži nadomestitev. Nasprotno pa lahko obrat, ki izdeluje po naročilu, vsako operacijo sprosti po centralnem terminskem planu in tako potiska delo v naslednji oddelek, tudi ko je ta že polno zaseden.

Prejem naročila kupca določi potrebo. Da bi razumeli vodenje znotraj obrata, pa se vprašajte še, kaj odobri vsako naslednjo predajo dela.

Vlečna proizvodnja ne pomeni proizvodnje brez zalog

Vlečni sistem s tako imenovanim supermarketom, torej mestom z nadzorovanim dopolnjevanjem zalog, namerno vzdržuje zalogo. Cilj je, da ima zaloga določen namen in da se porabljeno nadomešča, ne pa da se izdelki kopičijo brez potrebe v naslednjih fazah procesa.

Surovine, zaloge za dopolnjevanje in nedokončano proizvodnjo je še vedno treba smiselno obvladovati. Če vmesno zalogo odstranite, še preden je dopolnjevanje zanesljivo, lahko težavo z zalogami zgolj zamenjate za težavo z dobavami.

Terminiranje nazaj ni isto kot vlečna proizvodnja

Pri terminiranju nazaj se iz zahtevanega datuma dokončanja izračuna, kdaj naj potekajo posamezne operacije. Vlečno načelo pa določa, kaj odobri proizvodnjo. Gre za odgovora na različni vprašanji.

Operacija je lahko terminirana tik pred dobavo, pa se še vedno sprosti na podlagi centralnega plana. Tudi operacija za dopolnitev zaloge po vlečnem načelu potrebuje mesto v terminskem planu, ko prispe signal. Izbira signala za začetek in izbira termina sta povezani odločitvi, vendar nista zamenljivi.

Primer kombiniranega pristopa: skupni deli, posebne potrebe kupcev

Predstavljajte si proizvajalca, ki izdeluje družino industrijskih črpalk. Več modelov uporablja enako strojno obdelano ohišje, tesnila in končne konfiguracije pa se razlikujejo.

Podjetje proizvodnjo ohišij načrtuje vnaprej, saj strojna obdelava in oprema, ki si jo deli več operacij, zahtevata pripravo. Ohišja se sproščajo po dogovorjenem proizvodnem planu, torej po potisnem načelu. V montaži so pogosto uporabljeni kompleti tesnil shranjeni na mestu z nadzorovanim dopolnjevanjem zaloge. Odvzem zabojnika sproži signal za nadomestitev odvzete količine: ta zanka deluje po vlečnem načelu, čeprav vsebuje zalogo.

Naročila kupcev določajo končno konfiguracijo črpalk. Ekipa lahko pripravi skupna ohišja, ne da bi morala ugibati, koliko posameznih končnih različic bo potrebnih, končni izdelek pa prilagodi dejanski potrebi. Kljub temu mora določiti, kako se montažno delo odobri in razvrsti v zaporedje, namesto da bi predpostavljala, da že naročilo samo usmerja vsako predajo.

Meja mora biti jasna: katere količine ohišij določa plan, katere količine kompletov določajo signali ob odvzemu in kdo obravnava izjeme? Kombiniran pristop je uporaben, kadar ima vsak signal jasno določeno nalogo. Zmeda nastane, če planerjeva sprostitev in signal za dopolnitev zaloge oba sprožita nadomestno proizvodnjo za isto potrebo.

Predpostavimo zdaj, da serija ohišij in nujna operacija za dopolnitev zaloge potrebujeta isti vir. Obe sta lahko odobreni, vendar ga ne moreta zasesti hkrati. Na tej točki izbira načina vodenja postane vprašanje terminiranja.

Kako izbrati pravi signal za proizvodnjo

Začnite z eno družino izdelkov in sledite njenemu proizvodnemu postopku. Jasno pravilo pri vsaki pomembni predaji je koristnejše od enotne oznake za celoten obrat.

1. Ugotovite, katero potrebo izpolnjuje operacija. Ali pripravlja skupne artikle pred nastankom potrebe, nadomešča porabljeno zalogo ali izpolnjuje določeno naročilo? Zabeležite dogodek, ki dejansko odobri njen začetek.

2. Primerjajte čas dopolnjevanja z razpoložljivim časom. Upoštevajte čakanje v vrstah, pripravo, obdelavo in zamude pri dobavi. Če kupci ne morejo čakati na celoten proizvodni postopek, določite, kateri skupni materiali ali deli morajo biti pripravljeni prej.

3. Preverite, ali je signal zanesljiv. Za vlečno zanko so potrebni jasno vidna zahteva, dogovorjena količina in odgovorna oseba. Pri delu po planu morajo biti podatki o potrebah in datumi sprostitve v proizvodnjo ažurni. Preprečite dvojno odobritev istega dela.

4. Preverite izvedljivost dela glede na skupne zmogljivosti. Upoštevajte tudi druge družine izdelkov, ki uporabljajo iste stroje in zaposlene. Lokalno pravilo dopolnjevanja mora biti usklajeno z dobavnimi prioritetami obrata.

5. Preverite, kaj se zgodi, ko se razmere spremenijo. Zamuda pri dobavi materiala, okvara stroja ali skok povpraševanja morajo voditi do jasne odločitve, ne do neuradne dodatne čakalne vrste.

Potisno načelo izberite tam, kjer je vnaprejšnja priprava upravičena, vlečno tam, kjer lahko potrebe naslednjih faz zanesljivo usmerjajo dopolnjevanje zalog, kombiniran pristop pa tam, kjer se razmere med fazami razlikujejo. Nato skrbite, da sta odobreno delo in izvedljiv terminski plan usklajena.

S SkyPlanner prenesite izbrani pristop v prakso

SkyPlanner združi tako nastale proizvodne naloge, tehnološke poti, delovna mesta, izmene in prednostne naloge v enem okolju za terminiranje proizvodnje. Arcturus, njegova umetna inteligenca za terminiranje, izračuna zaporedje glede na določene kapacitete virov in odvisnosti med operacijami. Pri izračunu upošteva tudi razpoložljivost materiala, zato manjkajoča komponenta vpliva na plan, namesto da bi njeno pomanjkanje odkrili šele pri stroju.

Terminski plan v obliki diagrama Gantt prikazuje, kam so razporejene operacije in kako so med seboj povezane. Namesto nenehnega popravljanja seznamov po oddelkih se lahko osredotočite na to, katera obveznost ima prednost, in si ogledate posledice za terminski plan vzdolž celotne tehnološke poti.

Tudi način terminiranja se lahko razlikuje od naročila do naročila. SkyPlanner podpira tako terminiranje ASAP, pri katerem se delo začne čim prej, kot terminiranje JIT blizu datuma dobave naročila, pa tudi kombinacijo obeh. Delo, ki ga je treba začeti zgodaj, lahko terminirate drugače kot naročilo, ki naj bi bilo končano bližje odpremi. Tako se lažje izognete nepotrebni prezgodnji proizvodnji, obenem pa ohranite vnaprejšnjo pripravo tam, kjer je koristna.

Razlika je pomembna tudi v praksi: vaše pravilo za sproščanje nalogov ali dopolnjevanje zalog določa potrebo po delu, SkyPlanner pa nastale naloge terminsko razporedi. Njegovo terminiranje JIT ne nadomesti opredelitve signala potrebe iz naslednje faze proizvodnje.

Ko se spremenijo prednostne naloge, kapacitete ali razpoložljivost materiala, lahko Arcturus znova izračuna terminski plan ob upoštevanju vaših pravil in zaklenjenih delov plana. Tako dobite plan, ki ga lahko sproti vzdržujete, namesto da bi morali delo znova ročno prestavljati med čakalnimi vrstami. SkyPlanner se prek odprtega vmesnika REST API poveže s katerim koli sistemom ERP ali MES ter pri izračunu terminskega plana uporabi obstoječe podatke o naročilih in proizvodnji.

Boljša izvedba brez spreminjanja celotnega pristopa

Eskomatic, finsko podjetje za pogodbeno strojno obdelavo, ponazarja, koliko lahko prinese že izboljšanje samega terminiranja. V prejšnjem sistemu so čakalne vrste dela večinoma urejali ročno, zaradi omejenega pregleda nad materialom pa je bilo težje predvideti pomanjkanje.

S SkyPlanner je ekipa dobila vizualni prikaz čakalne vrste dela v diagramu Gantt, samodejno terminiranje obremenitev in jasnejši pregled nad pomanjkanjem materiala. Eskomatic poroča o natančnejšem določanju dobavnih rokov in manj zastojih v proizvodnji zaradi manjkajočega materiala. Osnove njihovega planiranja so ostale enake, vsakodnevno izvajanje pa je postalo preglednejše in bolj obvladljivo.

To je dober razlog za izbiro rešitve SkyPlanner, ne glede na to, ali ohranite sproščanje nalogov na podlagi plana ali na izbranih mestih uvedete vlečni princip: delo, za katero je bil dan nalog, še vedno potrebuje zanesljivo mesto v terminskem planu proizvodnje.

Skupaj preizkusite signal za začetek dela in terminski plan

Izberite družino izdelkov, določite, kaj naj sproži delo, in v pogovor vključite nedaven primer odstopanja. Na predstavitvi rešitve SkyPlanner lahko sledite tako nastalim nalogom glede na njihove materialne potrebe, skupne vire in dobavne roke ter preverite, kaj se spremeni ob spremembi ene prednostne naloge ali enega vira.

Rezervirajte predstavitev rešitve SkyPlanner in si oglejte, kako bi to delovalo v vaši proizvodnji. Če želite najprej raziskati sami, preizkusite SkyPlanner z vzorčnimi podatki. Cilj ni doslednejše sledenje oznaki potisne ali vlečne proizvodnje. Cilj je manj nepotrebnega prezgodnjega dela, manj ročnega urejanja čakalnih vrst in jasnejša pot do izpolnitve obljubljenih dobav.