Vitka proizvodnja proti Six Sigma: kaj je primerno za vas?

Povečanje učinkovitosti in zmanjšanje količine odpadkov nista več le “lepo imeti“, temveč sta nujna, če želite preživeti v svetu proizvodnje. Zaradi vse večjih zahtev po zmanjšanju stroškov, izboljšanju kakovosti izdelkov in racionalizaciji procesov se proizvajalci pogosto soočajo s primerjavo vitke proizvodnje in Six Sigma. Ti dve metodi sta podjetjem po vsem svetu pomagali optimizirati njihovo poslovanje, vendar katera je prava za vašo proizvodnjo?

V tem članku bomo razložili, kaj sta vitka proizvodnja in Six Sigma, poudarili ključne razlike in vam pokazali, kako si lahko načrtovalci proizvodnje olajšajo življenje z vključitvijo rešitve za napredno načrtovanje in razporeditev (APS).

Vitka proizvodnja proti Six Sigma: razumevanje konceptov

Pri primerjavi vitke proizvodnje in Six Sigma je pomembno razumeti, da sta obe metodologiji namenjeni izboljšanju proizvodnih procesov, vendar uporabljata različne pristope za dosego tega cilja.

Vitka proizvodnja: Pot do racionalizirane učinkovitosti

Pri vitki proizvodnji gre za izboljšanje učinkovitosti z odpravljanjem vsega, kar proizvodnemu procesu ne dodaja vrednosti. Začelo se je pri Toyoti in se osredotoča na to, da je treba z manj narediti več. Ideja je preprosta: uporabite le tisto, kar je nujno potrebno za izpolnitev zahtev strank, in nič več. Ta pristop ne prispeva le k zmanjšanju stroškov, temveč tudi k izboljšanju kakovosti in pospešitvi proizvodnje. Če želite ostati konkurenčni v današnjem proizvodnem svetu, je to koristno za vse.

Bistvo vitke proizvodnje je nenehno izboljševanje ali Kaizen, ki vključuje vse v podjetju – od najvišjega vodstva do proizvodne linije. Poudarek je na odpravljanju osmih posebnih vrst odpadkov, ki upočasnjujejo proizvodnjo ali povečujejo stroške. Ti odpadki so znani pod kratico TIMWOODS (po angleškem izrazu TIMWOODS ):

1. T – Prevoz: Prevoz: nepotrebno premikanje materialov ali izdelkov med procesi.
2. I – Inventarizacija: Inventar: odvečni materiali ali izdelki, ki jih ne potrebujemo takoj.
3. M – Predlog: Nepotrebno gibanje ljudi, na primer neučinkovito premikanje delavcev po delovnem prostoru.
4. W – čakanje: Čas mirovanja, ko se procesi ali izdelki ne obdelujejo aktivno.
5. O – Prekomerna proizvodnja: Proizvodnja več, kot je potrebno, ali proizvodnja izdelkov, preden so potrebni.
6. O – Pretirana obdelava: Izvajanje več dela ali dodajanje več funkcij, ki niso potrebne za izpolnjevanje zahtev strank.
7. D – Napake: Proizvodnja izdelkov z napakami, ki jih je treba predelati ali popraviti.
8. S – Spretnosti (premajhna izkoriščenost talentov zaposlenih): Ne izkoristite v celoti spretnosti, izkušenj ali znanja svojih zaposlenih.

Z odpravljanjem teh odpadkov poenostavite svoje delovanje in izboljšate učinkovitost proizvodnje. Eden od načinov vitkega poslovanja je sistem “pravočasno”. Namesto da bi izdelovali predmete v velikih količinah in jih pustili ležati, izdelate točno tisto, kar potrebujete, in sicer takrat, ko je to potrebno. S tem zmanjšate odvečne zaloge in zagotovite, da pametno uporabljate svoje vire. Filozofija vitkega poslovanja je preprosta: Vsak korak v procesu mora ustvariti dodano vrednost. Če ne, je treba nekaj spremeniti.

Six Sigma: metoda, ki se skriva za popolnostjo procesov

Six Sigma je metoda, ki temelji na podatkih in izboljšuje kakovost procesov z ugotavljanjem in odpravljanjem vzrokov za napake ter zmanjševanjem variabilnosti v proizvodnji. Ta metoda se osredotoča na zmanjševanje napak in zagotavljanje doslednosti. Cilj? Približati se ničli napak, kolikor je mogoče.

Six Sigma uporablja zelo strukturiran proces, imenovan DMAIC (angleška kratica). Deluje takole:

1. D – Opredelitev – Opredelite problem in ugotovite, kaj želite doseči.
2. M – Merjenje – zbrati morate vse informacije o delovanju stvari, da ugotovite, v kakšnem stanju je proces.
3. A – Analiza – Preučite podatke, da bi ugotovili osnovni vzrok napak ali težav.
4. I – Izboljšanje – Izvedite rešitve za odpravo napak in izboljšanje učinkovitosti procesa.
5. C – Nadzor – spremljajte izboljšave, da zagotovite dolgoročni uspeh in doslednost.

Eden od dejanskih primerov Six Sigma v praksi je proizvodno podjetje, ki ima v enem od svojih izdelkov napake. Za odpravo napak uporabijo postopek DMAIC. Najprej opredelijo težavo, na primer, da je v proizvodnji preveč napak. Nato izmerijo, koliko napak se pojavlja, tako da pregledajo podatke iz zadnjih proizvodnih serij. Po analizi podatkov najdejo osnovni vzrok – stroj ni usklajen. Zato izboljšajo stanje s ponovnim umerjanjem stroja in vzpostavitvijo rednih pregledov. Nazadnje ga nadzorujejo z rednim spremljanjem stroja, da se prepričajo, da se težava ne bo vrnila.