{"id":107901,"date":"2026-10-23T19:50:04","date_gmt":"2026-10-23T19:50:04","guid":{"rendered":"https:\/\/skyplanner.ai\/?p=107901"},"modified":"2026-10-23T19:51:30","modified_gmt":"2026-10-23T19:51:30","slug":"optimalna-kolicina-narocila","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/skyplanner.ai\/sl\/viri\/optimalna-kolicina-narocila\/","title":{"rendered":"Optimalna koli\u010dina naro\u010dila: izra\u010dunajte ugodnej\u0161o nabavno koli\u010dino"},"content":{"rendered":"
\n\n

Optimalna koli\u010dina naro\u010dila: izra\u010dunajte ugodnej\u0161o nabavno koli\u010dino<\/h1>\n\n
\n\n

Domov<\/a> » Viri<\/a> » Optimalna koli\u010dina naro\u010dila: izra\u010dunajte ugodnej\u0161o nabavno koli\u010dino<\/p>\n\n\n

<\/path><\/svg><\/span><\/span>Predviden \u010das branja: <\/span>10<\/span> minut<\/span><\/p>\n\n<\/div>\n

\n\n

Optimalna koli\u010dina naro\u010dila (EOQ) je koli\u010dina za dopolnitev zaloge, pri kateri so skupni stro\u0161ki naro\u010danja in dr\u017eanja zalog v osnovnem modelu EOQ najni\u017eji.<\/strong> Proizvajalcu, ki redno kupuje dolo\u010deno komponento, odgovori na vpra\u0161anje: koliko naj naro\u010dimo vsakokrat glede na na\u0161o porabo in stro\u0161ke?<\/p>\n\n\n

Formula je EOQ = \u221a(2 \u00d7 D \u00d7 S \/ H)<\/strong>, pri \u010demer je D letna poraba v enotah, S fiksni stro\u0161ek posameznega naro\u010dila in H letni stro\u0161ek dr\u017eanja ene enote zaloge.<\/p>\n\n\n

Rezultat je koristno izhodi\u0161\u010de, ne pa dokon\u010dna odlo\u010ditev o nabavi. Velikost dobaviteljevega pakiranja ali najmanj\u0161a koli\u010dina naro\u010dila lahko spremenita koli\u010dino, ki jo je mogo\u010de naro\u010diti. Tudi stro\u0161kovno ugoden nakup ne more zagotoviti materiala za jutri\u0161njo proizvodnjo, \u010de prispe \u0161ele naslednji teden. SkyPlanner APS povezuje pri\u010dakovane prihode materiala s proizvodnimi nalogi, ki so od njih odvisni. Tako nabavi in proizvodnji pomaga delati po skupnem terminskem na\u010drtu, namesto da bi usklajevali lo\u010dene sezname.<\/p>\n\n\n

Zakaj lahko ve\u010dje naro\u010dilo pomeni vi\u0161je stro\u0161ke<\/h2>\n\n\n

Vsaka dopolnitev zaloge poleg cene samih komponent prina\u0161a \u0161e stro\u0161ke priprave nabavnega naro\u010dila, evidentiranja prevzema in ravnanja z dobavo. Pri nakupu ve\u010djih koli\u010din je naro\u010dil manj, zato je tudi manj teh fiksnih stro\u0161kov.<\/p>\n\n\n

Ve\u010dje dobave pa pomenijo tudi ve\u010d zaloge med posameznimi dopolnitvami. Ta zaloga ve\u017ee denar ter prina\u0161a stro\u0161ke skladi\u0161\u010denja, zavarovanja in zastaranja. Nakup dvakrat ve\u010dje koli\u010dine ni samodejno gospodaren zgolj zato, ker prepolovi \u0161tevilo naro\u010dil.<\/p>\n\n\n

EOQ uravnote\u017ei ta dva u\u010dinka. V osnovnem modelu je celotna dobavljena koli\u010dina naenkrat na voljo za uporabo, nato pa se zaloga enakomerno zmanj\u0161uje s porabo v proizvodnji. Povpre\u010dna cikli\u010dna zaloga je zato enaka polovici naro\u010dene koli\u010dine. \u010ce je potrebna varnostna zaloga, se ta pri\u0161teje posebej in ni vklju\u010dena v izra\u010dun polovice naro\u010dene koli\u010dine.<\/p>\n\n\n

Pravilno dolo\u010dite tri vhodne podatke za EOQ<\/h2>\n\n\n

Uporabljajte usklajene merske enote in \u010dasovna obdobja. Letno porabo je treba povezati z letnim stro\u0161kom dr\u017eanja zaloge; mese\u010dnega stro\u0161ka ne morete brez prera\u010duna uporabiti v istem izra\u010dunu.<\/p>\n\n\n

Vhodni podatek<\/th>Pomen pri nabavljeni komponenti<\/th>Enota<\/th><\/tr><\/thead>
D<\/td>Pri\u010dakovana letna poraba te komponente<\/td>Enote\/leto<\/td><\/tr>
S<\/td>Fiksni stro\u0161ek oddaje naro\u010dila in prevzema dobave za eno dopolnitev zaloge<\/td>Denarne enote\/naro\u010dilo<\/td><\/tr>
H<\/td>Stro\u0161ek dr\u017eanja ene enote zaloge za eno leto<\/td>Denarne enote\/enoto\/leto<\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n

D: uporabite porabo komponente, ne prihodkov od prodaje<\/h3>\n\n\n

Pri nabavi le\u017eajev je D \u0161tevilo le\u017eajev, ki jih bo proizvodnja po pri\u010dakovanjih porabila v enem letu. To ni prodajna vrednost strojev, v katere so vgrajeni, pa tudi ne nujno lanska nabavljena koli\u010dina: zaradi razmerja med nabavo in porabo so se zaloge lahko pove\u010dale ali zmanj\u0161ale.<\/p>\n\n\n

Upo\u0161tevajte potrebe vseh izdelkov, ki porabljajo to komponento, in ustrezne dodatke za pri\u010dakovane izgube v procesu. Preverite, ali je poraba skozi leto razmeroma enakomerna. Za komponento, ki se uporablja le pri dveh velikih projektih za kupce, potrebujete terminski na\u010drt nabave, ne pa navidezno enakomerne stopnje porabe, izpeljane iz letne vsote.<\/p>\n\n\n

S: lo\u010dite stro\u0161ek naro\u010danja od nabavne cene<\/h3>\n\n\n

S zajema fiksne stro\u0161ke dela ali zara\u010dunane stro\u0161ke ob vsaki dopolnitvi zaloge, kot so administrativna obdelava naro\u010dila, fiksni stro\u0161ek dostave in delo ob prevzemu. To ni vrednost vseh komponent na ra\u010dunu za naro\u010dilo.<\/p>\n\n\n

Za posamezno naro\u010dilo oziroma dobavo, ki jo primerjate, uporabite utemeljeno oceno stro\u0161kov. \u010ce je ve\u010d artiklov na istem nabavnem naro\u010dilu ali tovornjaku, pripis celotnega stro\u0161ka po\u0161iljke vsakemu artiklu preceni S. Tudi prevoznina, ki se spreminja s te\u017eo, ni preprosto fiksni stro\u0161ek na naro\u010dilo. Oceno uskladite z dogovori z dobaviteljem in na\u010dinom prevzema.<\/p>\n\n\n

H: odstotek stro\u0161kov dr\u017eanja zalog pretvorite v denarni znesek<\/h3>\n\n\n

\u010ce komponenta stane 20 $ in letna stopnja stro\u0161kov dr\u017eanja zalog zna\u0161a 25 %, je ustrezni stro\u0161ek dr\u017eanja zaloge:<\/p>\n\n\n

H = 20 $ \u00d7 0,25 = 5 $ na komponento na leto<\/strong><\/p>\n\n\n

V formulo EOQ vnesite 5 $, ne 25 ali 0,25. V izbrano osnovo za stro\u0161ke dr\u017eanja zalog vklju\u010dite ustrezne stro\u0161ke kapitala, skladi\u0161\u010denja in tveganj, povezanih z zalogami, vendar istega stro\u0161ka ne \u0161tejte dvakrat.<\/p>\n\n\n

Ra\u010dunovodsko razporejeni splo\u0161ni stro\u0161ki ob nakupu manj\u0161e koli\u010dine ne pomenijo samodejno tudi denarnega prihranka. Izra\u010dun je najuporabnej\u0161i, ko se nabava in finance strinjajo, kateri stro\u0161ki so odvisni od odlo\u010ditve o koli\u010dini.<\/p>\n\n\n

Primer izra\u010duna: nabava le\u017eajev za proizvodnjo<\/h2>\n\n\n

Predstavljajmo si proizvajalca, ki kupuje standardni le\u017eaj za ve\u010d razli\u010dnih izdelkov. Pri planiranju izhaja iz naslednjih predpostavk:<\/p>\n\n\n