{"id":105895,"date":"2026-10-23T17:38:10","date_gmt":"2026-10-23T17:38:10","guid":{"rendered":"https:\/\/skyplanner.ai\/?p=105895"},"modified":"2026-10-23T17:39:37","modified_gmt":"2026-10-23T17:39:37","slug":"obracanje-zalog","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/skyplanner.ai\/sl\/viri\/obracanje-zalog\/","title":{"rendered":"Obra\u010danje zalog v proizvodnji: izra\u010dun in izbolj\u0161ave"},"content":{"rendered":"
\n\n

Obra\u010danje zalog v proizvodnji: izra\u010dun in izbolj\u0161ave<\/h1>\n\n
\n\n

Domov<\/a> » Viri<\/a> » Obra\u010danje zalog v proizvodnji: izra\u010dun in izbolj\u0161ave<\/p>\n\n\n

<\/path><\/svg><\/span><\/span>Predviden \u010das branja: <\/span>10<\/span> minut<\/span><\/p>\n\n<\/div>\n

\n\n

Vrednost va\u0161ih zalog je narasla, v proizvodnji pa \u0161e vedno primanjkuje potrebnih delov. Del materiala ostaja nedotaknjen, nedokon\u010dani nalogi \u010dakajo med stroji, gotovi izdelki pa zasedajo prostor, medtem ko kupci povpra\u0161ujejo po drugih artiklih. Z zmanj\u0161anjem vseh zalog bi sicer zni\u017eali njihovo vrednost, ne bi pa nujno izbolj\u0161ali proizvodnje.<\/p>\n\n\n

Obra\u010danje zalog pove, kolikokrat podjetje v dolo\u010denem obdobju proda in obnovi svojo povpre\u010dno zalogo. Izra\u010dunate ga tako, da stro\u0161ke prodanih proizvodov delite s povpre\u010dno vrednostjo zalog.<\/strong> V proizvodnem podjetju te zaloge vklju\u010dujejo surovine, nedokon\u010dano proizvodnjo in gotove izdelke.<\/p>\n\n\n

Po izra\u010dunu se je smiselno vpra\u0161ati: kateri del teh zalog je nepotreben in zakaj ostaja tam? Kadar zaloge nastajajo zaradi prezgodnjih za\u010detkov dela in neusklajenih \u010dakalnih vrst pred stroji, vam SkyPlanner APS pomaga uskladiti materiale, zmogljivosti in prednostni vrstni red nalogov v enem terminskem planu proizvodnje. Tako lahko zmanj\u0161ate koli\u010dino dela, ki po nepotrebnem \u010daka v proizvodnji, namesto da vsak dan usklajujete lo\u010dene \u010dakalne vrste.<\/p>\n\n\n

Kako izra\u010dunati obra\u010danje zalog<\/h2>\n\n\n

Za oba podatka uporabite isto obdobje in enotno stro\u0161kovno osnovo:<\/p>\n\n\n

Koeficient obra\u010danja zalog = stro\u0161ki prodanih proizvodov \u00f7 povpre\u010dna vrednost zalog<\/strong><\/p>\n\n\n

Rezultat izra\u017ea \u0161tevilo obratov zalog v obdobju, ne odstotka. \u010ce letne stro\u0161ke prodanih proizvodov delite s povpre\u010dno vrednostjo zalog za isto leto, dobite letno \u0161tevilo obratov.<\/p>\n\n\n

Uporabite stro\u0161ke prodanih proizvodov, ne prihodkov od prodaje<\/h3>\n\n\n

Stro\u0161ki prodanih proizvodov oziroma COGS so stro\u0161ki, pripisani proizvodom, ki so bili prodani v obravnavanem obdobju. V proizvodnji vklju\u010dujejo material, neposredno delo in razporejene posredne proizvajalne stro\u0161ke, vklju\u010dene v vrednost teh proizvodov. Podatek vzemite iz dogovorjenih ra\u010dunovodskih evidenc.<\/p>\n\n\n

Prihodki od prodaje vklju\u010dujejo tudi va\u0161o prodajno mar\u017eo, zato z deljenjem prihodkov z zalogami, ovrednotenimi po stro\u0161kovni vrednosti, dobite drug kazalnik. Tudi vrednost nabave ni ustrezno nadomestilo: del kupljenega materiala je lahko \u0161e vedno na polici. Prav tako stro\u0161ki proizvedenih proizvodov niso enaki COGS, saj lahko dokon\u010dani izdelki ostanejo neprodani v zalogi gotovih izdelkov.<\/p>\n\n\n

Izra\u010dunajte reprezentativno povpre\u010dje<\/h3>\n\n\n

Za za\u010detek lahko uporabite preprost izra\u010dun:<\/p>\n\n\n

Povpre\u010dna vrednost zalog = (vrednost zalog na za\u010detku obdobja + vrednost zalog na koncu obdobja) \u00f7 2<\/strong><\/p>\n\n\n

Pri sezonski proizvodnji ali velikih dobavah dve stanji zalog morda ne odra\u017eata dogajanja ve\u010dji del leta. Raje izra\u010dunajte povpre\u010dje rednih stanj ob koncu meseca, ob izrazitem nihanju zalog pa uporabite pogostej\u0161e zajeme podatkov. Pri primerjavi obdobij uporabljajte enak na\u010din zajema.<\/p>\n\n\n

Vklju\u010dite vrednost zalog v vseh treh fazah proizvodnje, pri \u010demer vsako postavko upo\u0161tevajte samo enkrat, v njeni trenutni fazi. Vrednost nedokon\u010dane proizvodnje vklju\u010duje doslej nastale stro\u0161ke<\/a>, ne pa samodejno celotnih stro\u0161kov gotovega izdelka. Stanja uskladite s finan\u010dno slu\u017ebo, da sprememb vrednotenja, manjkajo\u010dih prevzemov ali neevidentiranih zaklju\u010dkov proizvodnje ne boste zamenjali za spremembe v fizi\u010dnem toku.<\/p>\n\n\n

Vedno navedite obravnavano obdobje<\/h3>\n\n\n

Letne COGS primerjajte s povpre\u010dnimi zalogami istega leta, \u010detrtletne COGS pa s povpre\u010djem istega \u010detrtletja. \u010cetrtletni koeficient izra\u017ea \u0161tevilo obratov v tem \u010detrtletju, ne v celem letu. \u010ce rezultat sezonskega \u010detrtletja pomno\u017eite s \u0161tiri, lahko dobite zavajajo\u010do letno sliko.<\/p>\n\n\n

Premiki zalog so spet nekaj drugega. Ko paleto premaknete iz skladi\u0161\u010da na strojno obdelavo in nato na zaklju\u010dno obdelavo, evidentirate premike zalog. To ne pomeni, da je podjetje te zaloge trikrat prodalo in obnovilo.<\/p>\n\n\n

Primer izra\u010duna v proizvodnem podjetju<\/h2>\n\n\n

Zamislimo si proizvodno podjetje z letnimi COGS v vi\u0161ini 3.600.000 $<\/strong>. Redni zajemi podatkov o zalogah poka\u017eejo naslednje povpre\u010dne vrednosti za isto leto:<\/p>\n\n\n

Zaloge po fazah<\/th>Povpre\u010dna vrednost<\/th><\/tr><\/thead>
Surovine in kupljeni sestavni deli<\/td>300.000 $<\/td><\/tr>
Nedokon\u010dana proizvodnja<\/td>420.000 $<\/td><\/tr>
Gotovi izdelki<\/td>180.000 $<\/td><\/tr>
Skupne zaloge<\/td>900.000 $<\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n

Izra\u010dun je naslednji:<\/p>\n\n\n

3.600.000 $ \u00f7 900.000 $ = 4 obrati zalog na leto<\/strong><\/p>\n\n\n

Podjetje je po stro\u0161kovni vrednosti prodanih proizvodov v tem letu prodalo za \u0161tirikratnik povpre\u010dne vrednosti svojih zalog. To ne pomeni, da se je zaloga vsakega sestavnega dela ali izdelka obrnila \u0161tirikrat. Isto povpre\u010dje podjetja lahko zajema tako pogosto uporabljen pritrdilni element kot zastarel sklop.<\/p>\n\n\n

Isto razmerje lahko izrazite tudi v dnevih:<\/p>\n\n\n

Dnevi vezave zalog = \u0161tevilo dni v obdobju \u00f7 koeficient obra\u010danja zalog<\/strong><\/p>\n\n\n

\u010ce upo\u0161tevamo leto s 365 dnevi:<\/p>\n\n\n

365 \u00f7 4 = 91,25 dneva<\/strong><\/p>\n\n\n

To je skupni kazalnik za preteklo obdobje, izra\u010dunan na stro\u0161kovni osnovi. Ne zagotavlja, da vsak nalog traja 91,25 dneva ali da bodo dana\u0161nje razpolo\u017eljive zaloge pokrile povpra\u0161evanje v naslednjih 91,25 dneva. Dejanski preto\u010dni \u010das naro\u010dila in pokritost prihodnjih potreb z zalogo odgovarjata na druga vpra\u0161anja.<\/p>\n\n\n

Kak\u0161en koeficient obra\u010danja zalog je dober?<\/h2>\n\n\n

Ni ene same dobre vrednosti, ki bi veljala za vsa proizvodna podjetja. Na potrebne zaloge vplivajo nabor izdelkov, dobavni roki dobaviteljev, proizvodni postopki, sezonskost in raven storitev, ki jo obljubljate kupcem. Proizvajalec opreme z dolgimi proizvodnimi postopki in proizvajalec standardnih izdelkov s kratkim rokom uporabnosti ne bi smela imeti enake ciljne vrednosti.<\/p>\n\n\n

Za\u010dnite s primerjavo lastnih primerljivih obdobij in dru\u017ein izdelkov. Nato za orientacijo uporabite primerljiva podjetja v panogi, pri tem pa preverite, ali uporabljajo enak obseg zalog in enak izra\u010dun kot vi. Koeficient, ki temelji samo na gotovih izdelkih, ni neposredno primerljiv s koeficientom, ki vklju\u010duje tudi surovine in nedokon\u010dano proizvodnjo.<\/p>\n\n\n

Trend presojajte skupaj z zanesljivostjo dobav, pomanjkanjem materiala, obsegom proizvodnje in starostjo zalog:<\/p>\n\n\n