{"id":104454,"date":"2026-10-20T17:47:49","date_gmt":"2026-10-20T17:47:49","guid":{"rendered":"https:\/\/skyplanner.ai\/?p=104454"},"modified":"2026-10-20T17:49:31","modified_gmt":"2026-10-20T17:49:31","slug":"ekonomicna-velikost-proizvodne-serije","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/skyplanner.ai\/sl\/viri\/ekonomicna-velikost-proizvodne-serije\/","title":{"rendered":"Ekonomi\u010dna velikost proizvodne serije: formula, primer in omejitve"},"content":{"rendered":"
\n\n

Ekonomi\u010dna velikost proizvodne serije: formula, primer in omejitve<\/h1>\n\n
\n\n

Domov<\/a> » Viri<\/a> » Ekonomi\u010dna velikost proizvodne serije: formula, primer in omejitve<\/p>\n\n\n

<\/path><\/svg><\/span><\/span>Predviden \u010das branja: <\/span>9<\/span> minut<\/span><\/p>\n\n<\/div>\n

\n\n

Ekonomi\u010dna velikost proizvodne serije (EPQ) je velikost serije, pri kateri je vsota stro\u0161kov priprave proizvodnje in stro\u0161kov vzdr\u017eevanja zalog najmanj\u0161a. Model predpostavlja, da izdelki nastajajo postopoma, medtem ko poraba ves \u010das poteka. Pomaga odgovoriti na znano vpra\u0161anje: koliko naj izdelamo, preden proizvodnjo ustavimo in jo znova pripravimo?<\/strong><\/p>\n\n\n

Ve\u010dje serije pomenijo manj priprav proizvodnje, a ve\u010d zalog. Manj\u0161e serije zmanj\u0161ajo zaloge, vendar zahtevajo pogostej\u0161o pripravo. EPQ v stalnih in predvidljivih razmerah \u0161tevil\u010dno ovrednoti to razmerje.<\/p>\n\n\n

Naslednje vpra\u0161anje je, ali ta koli\u010dina ustreza razmeram v va\u0161i tovarni. Tudi matemati\u010dno ekonomi\u010dna serija lahko zadr\u017ei proizvodnjo drugega izdelka na skupnem stroju. SkyPlanner APS pove\u017ee izbrane koli\u010dine z materiali, zmogljivostmi in prednostnimi dobavami. Tako lahko presodite vpliv na terminski plan, ne da bi morali ro\u010dno spreminjati zaporedje nalogov na vsakem stroju.<\/p>\n\n\n

V \u010dem se EPQ razlikuje od EOQ?<\/h2>\n\n\n

Osnovni model ekonomi\u010dne koli\u010dine naro\u010dila (EOQ) predpostavlja, da je celotna koli\u010dina za dopolnitev zaloge na voljo naenkrat. Ob dobavi se zaloga skokovito pove\u010da, nato pa se s porabo zmanj\u0161uje.<\/p>\n\n\n

Pri EPQ takoj\u0161nji prejem nadomesti proizvodnja z omejeno hitrostjo. Med proizvodnjo se del izdelane koli\u010dine \u017ee porablja. Zaloga zato nara\u0161\u010da s hitrostjo, ki je enaka razliki med hitrostjo proizvodnje in hitrostjo porabe, ne pa s polno hitrostjo proizvodnje. Ko se proizvodnja serije kon\u010da, poraba zmanj\u0161uje nakopi\u010deno zalogo do naslednjega cikla dopolnjevanja.<\/p>\n\n\n

EPQ je zato uporaben za komponente, ki jih izdelujemo ponavljajo\u010de in jih lahko postopoma predajamo v zalogo ali na naslednjo operacijo. V tem kontekstu se zanj uporabljata tudi izraza ekonomi\u010dna proizvodna koli\u010dina in ekonomi\u010dna velikost serije. Bistvena razlika v primerjavi z osnovnim modelom EOQ je postopna razpolo\u017eljivost, ne zgolj to, ali je naro\u010dilo ozna\u010deno kot interno ali zunanje.<\/p>\n\n\n

Formula za ekonomi\u010dno velikost proizvodne serije<\/h2>\n\n\n

Ob uporabi letnega povpra\u0161evanja in letnih stro\u0161kov vzdr\u017eevanja zalog izra\u010dunamo:<\/p>\n\n\n

EPQ = \u221a[2 \u00d7 D \u00d7 S \/ (H \u00d7 (1 \u2212 d\/p))]<\/strong><\/p>\n\n\n

Oznaka<\/th>Pomen<\/th>Uporabljene enote<\/th><\/tr><\/thead>
D<\/td>Skupno letno povpra\u0161evanje<\/td>Enote\/leto<\/td><\/tr>
S<\/td>Fiksni stro\u0161ek priprave proizvodnje ene serije<\/td>Denarne enote\/serijo<\/td><\/tr>
H<\/td>Stro\u0161ek vzdr\u017eevanja zaloge ene enote za eno leto<\/td>Denarne enote\/enoto\/leto<\/td><\/tr>
d<\/td>Povpra\u0161evanje oziroma poraba na \u010dasovno enoto<\/td>Enote\/delovni dan<\/td><\/tr>
p<\/td>Hitrost proizvodnje med izdelavo izdelka<\/td>Enote\/delovni dan<\/td><\/tr>
Q<\/td>Koli\u010dina, izdelana v eni proizvodni seriji<\/td>Enote<\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n

\u010casovne osnove morajo biti usklajene.<\/strong> D in H se nana\u0161ata na isto letno obdobje, d in p pa morata biti izra\u017eena z isto \u010dasovno enoto. \u010ce proizvodnjo merite na delovni dan, za izra\u010dun d letno povpra\u0161evanje delite s \u0161tevilom delovnih, ne koledarskih dni.<\/p>\n\n\n

Za p uporabite hitrost proizvodnje izdelka med njegovo izdelavo, ne pa letne proizvodnje, povpre\u010dene tudi \u010dez tedne, ko stroj izdeluje druge izdelke. Model zahteva, da je p ve\u010dji od d.<\/p>\n\n\n

S je stro\u0161ek, ne \u010das trajanja. Predstavlja fiksni stro\u0161ek priprave proizvodnje ene serije, neodvisen od \u0161tevila enot v njej. H je denarni znesek na enoto na leto, ne zgolj odstotna stopnja stro\u0161kov vzdr\u017eevanja zalog. \u010ce imate ta stro\u0161ek podan v odstotkih, ga pretvorite v denarni znesek ob upo\u0161tevanju ustrezne vrednosti enote in opredelitve stro\u0161kov.<\/p>\n\n\n

Zakaj je pomemben faktor omejene hitrosti proizvodnje<\/h3>\n\n\n

Proizvodnja serije Q enot traja Q\/p delovnih dni. Ker poraba medtem poteka naprej, je najve\u010dja cikli\u010dna zaloga enaka:<\/p>\n\n\n

Najve\u010dja zaloga = Q \u00d7 (1 \u2212 d\/p)<\/strong><\/p>\n\n\n

V osnovnem modelu je povpre\u010dna cikli\u010dna zaloga enaka polovici najve\u010dje. Letne stro\u0161ke, ki se spreminjajo z velikostjo serije, zato izra\u010dunamo tako:<\/p>\n\n\n

Letni stro\u0161ki priprave proizvodnje = (D\/Q) \u00d7 S<\/strong><\/p>\n\n\n

Letni stro\u0161ki vzdr\u017eevanja zalog = (Q\/2) \u00d7 (1 \u2212 d\/p) \u00d7 H<\/strong><\/p>\n\n\n

Njuna vsota predstavlja relevantne letne stro\u0161ke za obravnavano koli\u010dino Q. EPQ to vsoto minimizira. Pri izra\u010dunani optimalni koli\u010dini sta ti dve vrsti stro\u0161kov enaki.<\/p>\n\n\n

To niso celotni letni proizvodni stro\u0161ki proizvajalca. Proizvodni stro\u0161ek na enoto, ki se s koli\u010dino ne spreminja, ne vpliva na optimalni Q, zato ga lahko pri tej primerjavi izpustimo. Koli\u010dinski popusti, dodatki za nadurno delo ali drugi stro\u0161ki, odvisni od koli\u010dine, pa bi spremenili obravnavani problem.<\/p>\n\n\n

Primer izra\u010duna EPQ: velikost serije ni najve\u010dja zaloga<\/h2>\n\n\n

U\u010dni primer z menjalniki<\/a> iz dela Osnove operacijskega managementa<\/em> avtorjev Azima Abbasa in Seyeda Goosheha uporablja naslednje vhodne podatke:<\/p>\n\n\n